Prizorišče strmoglavljenja v francoskih Alpah. Foto: Reuters
Prizorišče strmoglavljenja v francoskih Alpah. Foto: Reuters
Lubitz je v zadnjih petih letih zaradi svojih psihičnih težav obiskal kar 41 strokovnjakov. Foto: Reuters

V poročilu je med drugim zapisano, da je zdravnik 27-letnemu Lubitzu dva tedna pred usodnim poletom med Barcelono in Düsseldorfom predpisal psihiatrično zdravljenje, a o tem ni obvestil pristojnih organov ali letalske družbe.
Po navedbah v poročilu naj bi začel Lubitz kazati simptome psihotične depresije in samomorilske vzgibe že decembra 2014, v naslednjih mesecih pa se je posvetoval z več zdravniki, pri čemer pa nihče od njih o potencialni nevarnosti, ki jo je predstavljal Lubitz, ni posvaril letalske družbe ali pristojnih oblasti. Lubitz je sicer v zadnjih petih letih obiskal kar 41 različnih strokovnjakov. A informacije do njegovih delodajalcev niso prišle.

Predlagajo obveščanje oblasti
Francoski strokovnjaki zato predlagajo okrepitev zdravniških pregledov pilotov, vključno s psihiatričnimi ocenami, ob tem pa pozivajo k jasnejšim pravilom o odpravi zdravniške molčečnosti, če ti kažejo znake psiholoških težav.

Ob tem je Urad za preiskave in analize (BEA) v sklepnem poročilu izdal tudi dve priporočili o varnosti. Predlaga, da bi zdravniki o zdravstvenem stanju pilota obveščali pristojne oblasti, in redne preglede, kadar se piloti zdravijo z antidepresivi.

Strokovnjaki BEA-ja so na novinarski konferenci v Bourgetu z gotovostjo potrdili, da je nesrečo namerno povzročil kopilot, ki se je zaprl v pilotsko kabino in namerno treščil airbus A320 v gorski masiv Trois-Évêchés, tri kilometre od Le Verneta.

V strmoglavljenju je umrlo vseh 150 potnikov in članov posadke.

Primer Germanwingsa spremenil pravila
Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) je po nesreči sicer že pripravila nekaj priporočil, med katerimi je tudi ta, da sta v pilotski kabini ves čas obvezno prisotni dve osebi. Številni evropski letalski prevozniki so sicer to spoštovali že prej, ostali pa so pravilo uvedli po lanskem marcu.

Kot problematična se je izkazala tudi slaba izmenjava podatkov o medicinskih pregledih pilotov, kar je bilo v primeru Lubitza še posebej očitno.

Preiskava črnih skrinjic je pokazala, da se je Lubitz znašel sam v pilotski kabini in kljub večkratnim zahtevam posadke ni hotel odpreti vrat, nato pa je letalo strmoglavil.