"Vztrajam pri takojšnji identifikaciji trupel in njihovi vrnitvi v Ukrajino," je na Twitterju po pogovoru z Hasanom Rohanijem zapisal Zelenski. "Storilci morajo odgovarjati." Rohani se mu je v imenu Irana opravičil za nenamerno sestrelitev potniškega letala, za katero je v celoti prevzel odgovornost. Rohani naj bi Zelenskemu zagotovil, da bodo tisti, ki so odgovorni za tragično nesrečo, v kateri je umrlo 176 ljudi, odgovarjali za svoje dejanje. Trupla naj bi v Ukrajino vrnili prihodnji teden.

Kot poroča Reuters, je Rohani o nesreči govoril tudi s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem. Kot je znano, je bilo na letalu 57 kanadskih državljanov. Rohani je kanadskemu premierju zagotovil, da se bo preiskava nesreče nadaljevala. "Iran pozdravlja vsakršno sodelovanje v okviru mednarodnih regulacij, da bi razkrili več o incidentu," je dejal Rohani.

Poziv k izogibanju iranskemu zračnemu prostoru
Evropska agencija za varnost v letalstvu je letalske družbe pozvala, da se do nadaljnjega izogibajo iranskemu zračnemu prostoru. Najprej je agencija odsvetovala polete pod 25.000 čevlji (7620 metri), potem pa razširila na prepoved v celotnem iranskem zračnem prostoru.

V svetu je zjutraj odjeknila novica, da je iranska vojska sporočila, da je "nenamerno" sestrelila ukrajinsko potniško letalo, potem ko naj bi se to približalo občutljivemu vojaškemu območju. Rohani je v prvem odzivu dejal, da je bila sestrelitev letala "neodpustljiva napaka". Poročilo dodaja, da je do sestrelitve prišlo po pomoti, potem ko se je letalo približalo občutljivemu vojaškemu območju pod nadzorom Iranske revolucionarne garde. Iranska državna televizija je sporočila, da so letalo zamenjali za "sovražno tarčo" in ga zrušili z raketo, je poročal BBC.

Vojska je še sporočila, da je bila zaradi povišanih napetosti v "najvišji stopnji pripravljenosti". "V takšnih razmerah je bilo letalo zaradi človeške napake in nenamerno zadeto," je sporočila. Vojska se je za incident opravičila in napovedala spremembe, ki naj bi v prihodnje preprečile takšne dogodke.

Iranski predsednik Hasan Rohani je na Twitterju zapisal, da je "grozljivo strmoglavljenje" letala "neodpustljiva napaka". Žalujočim sorodnikom umrlih je izrazil sožalje. Odgovorni bodo kaznovani, odgovarjali bodo pred vojaškim sodiščem, še poroča državna televizija.

Iranski zunanji minister Mohamad Džavad Zarif je na Twitterju sporočil, da se je incident zgodil v kritičnem času, pri čemer so napetosti s svojim "avanturizmom" sprožili Američani. Hkrati se je opravičil družinam žrtev, prizadetim državam in iranskemu narodu.

Teheran: Protesti proti iranskim oblastem

Popoldne je iranska poluradna agencija Fars poročala, da so se v središču Teherana zbrali protestniki, ki so vzklikali gesla proti iranskim oblastem, nekateri so imeli fotografije ubitega Solejmanija. Zbralo naj bi se med 700 in 1.000 ljudi, navaja Reuters. Na Twitterju so se pojavili videi, na kateri zbrani pred univerzo Amir Kabir v Teheranu vzklikajo "Vrhovni poveljnik, odstopite!"

Hamenej izraža sožalje svojcem žrtev

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je medtem vojski ukazal, da ugotovi vse "pomanjkljivosti", ki so vodile do sestrelitve. Naložil ji je, naj naredi vse potrebno, "da se takšna nesreča ne bi več ponovila," je poročala državna tiskovna agencija Fars. Svojcem umrlih je ajatola izrazil "iskreno sožalje".

Hamenej je bil o sestrelitvi letala obveščen v petek in je po navedbah agencije Fars odredil javno objavo resnice o dogodku. "Takoj ko je bil vrhovni voditelj obveščen o tej katastrofalni napaki, je ukazal, naj rezultate preiskave jasno in odkrito predstavijo javnosti," je poročala agencija Fars.

Odgovornost prevzel poveljnik letalstva garde

Odgovornost za sestrelitev je prevzel poveljnik letalstva revolucionarne garde general Amirali Hadžizadeh. V izjavi, ki jo je prenašala iranska televizija, je dejal, da prevzema popolno odgovornost za tragedijo in da bi "raje umrl kot sodeloval pri takšni nesreči", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ponovil je, da je šlo za človeško napako, saj da je častnik mislil, da je letalo manevrirna raketa, in je imel za odločitev deset sekund časa. Dejal je, da se je tragedija zgodila zaradi komunikacijskih težav, a dodal, da "to ni opravičilo in da tega ni mogoče oprostiti".

Kot je pojasnil, je častnik, ko je opazil letalo, ki je letelo blizu oporišča revolucionarne garde blizu Teherana, skušal stopiti v stik z nadrejenim za nasvet, a mu ga ni uspelo vzpostaviti. Nato je imel le nekaj sekund časa, da se odloči, ali pomeni nevarnost. "Lahko bi se odločil, da ne bi streljal, a je sprejel slabo odločitev," je dodal.

Pojasnil je, da je izstrelil raketo kratkega dosega, ki je eksplodirala blizu letala, in da to pojasnjuje to, da je letalo potem še lahko letelo.

Ukrajina in Kanada zahtevata preiskavo in kazni

Medtem sta Ukrajina in Kanada od Irana zahtevali temeljito preiskavo in kaznovanje odgovornih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je še pred pogovorom z Rohanijem na družbenem omrežju Facebook izrazil pričakovanje, da bodo iranske oblasti nadaljevale preiskavo brez odlašanja in ovir.

Pričakuje, da bodo odgovornim sodili, pa tudi plačilo odškodnine, vrnitev posmrtnih ostankov ukrajinskih žrtev in uradno opravičilo.

Pričakuje tudi, da bodo ukrajinski strokovnjaki, ki z Iranom sodelujejo pri preiskavi strmoglavljenja letala, imeli "popoln dostop do vseh elementov preiskave", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajina je sicer že v petek sporočila, da so njeni preiskovalci dobili dostop do črnih skrinjic, ostankov letala, kraja strmoglavljenja ter pogovorov med piloti in kontrolo letenja.

Tudi kanadski premier Justin Trudeau je zahteval "celovito in poglobljeno preiskavo" za ugotovitev odgovornih ter "transparentnost in pravico za svojce žrtev". "To je narodna tragedija in vsi Kanadčani skupaj žalujemo," so sporočili iz njegovega urada.

Britanski premier Boris Johnson je iransko priznanje krivde označil za "pomemben prvi korak", ob tem pa dodal, da je zdaj ključno, da vsi voditelji nadaljujejo diplomatska prizadevanja za izognitev stopnjevanju napetosti.

Zakaj je bil zračni prostor odprt?

Iranska vojska je boeing 737 ukrajinskega letalskega prevoznika Ukraine International Airlines zrušila le nekaj ur po raketnih napadih na oporišči v Iraku, kjer so nastanjene ameriške sile. Šlo je za povračilne iranske napade po ameriškem atentatu na iranskega generala Kasema Solejmanija v Bagdadu pred dobrim tednom.

Kot poroča Al Džazira, se postavljajo vprašanja, zakaj iranske oblasti zaradi vojaške operacije niso zaprle svojega zračnega prostora.

Iran je do zdaj sicer zavračal obtožbe zahodnih držav, predvsem ZDA in Kanade, da je letalo zrušila iranska raketa. Še v petek je vodja iranske uprave za civilno letalstvo Ali Abedzadeh zatrjeval, da je nemogoče, da bi letalo zrušila raketa. "Z gotovostjo lahko trdimo, da letala ni zadela raketa," je dejal.

Letalo je strmoglavilo v sredo, kmalu po vzletu z letališča Imam Homeini v Teheranu. Umrlo je 176 ljudi. Med žrtvami je 82 iranskih, 57 kanadskih, 11 ukrajinskih državljanov ter državljani Švedske (10), Združenega kraljestva (3), Afganistana (4) in Nemčije (3). Vseh devet članov posadke je bilo Ukrajincev.