V torek bo svoj glas lahko oddalo 5,3 milijona Izraelcev, ki bodo izbirali novo izraelsko vlado. Foto: Reuters
V torek bo svoj glas lahko oddalo 5,3 milijona Izraelcev, ki bodo izbirali novo izraelsko vlado. Foto: Reuters
Cipi Livni (v sredini)
Zunanja ministrica Cipi Livni želi postati prva izraelska premierka po Goldi Meir. Foto: Reuters
Benjamin Netanjahu
Med kampanjo je Netanjahu opozarjal pred grožnjami Hamasa in jedrskega Irana. Foto: EPA
Ehud Olmert in Ehud Barak
Ehud Barak zagovarja operacijo v Gazi kot uspeh. Hamas je po njegovem mnenju doživel udarec kot ga ni vse od svojega nastanka. Foto: EPA
Avigdor Liberman
Populistični Liberman bi se lahko izkazal kot ključna figura pri sestavljanju koalicije. Foto: EPA

Medtem ko sta dva izmed treh arhitektov ofenzive v Gazi, ki se potegujeta za položaj premierja - zunanja ministrica Cipi Livni in obrambni minister Ehud Barack - prepričana, da se je ofenziva končala ob pravem času - ko je bilo na strani Izraela še relativno malo žrtev (13, od tega tri med civilisti) -, pa vodja opozicije Benjamin Netanjahu nasprotno trdi, da bi moral Izrael dokončno uničiti Hamas. Eden izmed pomembnejših članov stranke Likud, ki jo vodi Netanjahu, Zeev Begin, je na enem izmed predvolilnih shodov v Jeruzalemu navdušene množice nagovoril z besedami, da so po tej operaciji "teroristi prišli iz svojih skrivališč ne z belimi zastavami, ampak z zelenimi zastavami Hamasa", poroča Washington Post.

Cipi Livni, 50 let
- zunanja ministrica, voditeljica Kadime
- njen politični mentor je bil Ariel Šaron
- v mladosti kratek čas agentka Mosada
- naklonjena pogajanjem z zmernim palestinskim vodstvom
- ne izključuje vojaškega napada na Iran
- javno nasprtovala premirju po ofenzivi v Gazi
Livnijeva, ki je močno podpirala nedavno izraelsko ofenzivo v Gazi, je obljubila nadaljevanje pogajanj z zmernim palestinskim vodstvom. Naslednji voditelj Izraela bo moral po njenih besedah "natančno pojasniti, s kakšno politiko se namerava spopasti z grožnjami in Izrael voditi v boljšo prihodnost miru in spokojnosti".

Ehud Barak, 66 let
- obrambni minister, voditelj delavske stranke, med 1999 in 2001 premier
- nekdanji vojaški oficir
- dlje kot predhodniki je šel v pogajanjih s Palestinci; za propad pogajanj v Camp Davidu je okrivil Jaserja Arafata
- bolj naklonjen prekinitvi ognja s Hamasom kot Livnijeva in Olmert
- bolj skeptičen od voditeljev Kadime do pogajanj s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom
Kadima in delavska stranka, ki jo vodi obrambni minister Barak, želita volivce na svojo stran pridobiti tudi z morebitno izpustitvijo izraelskega vojaka Gilada Šalita. Odhajajoči premier Ehud Olmert in Barak se zato o njegovi izpustitivi pogajata s Hamasom, ki v zameno zahteva izpustitev večjega števila Palestincev iz izraelskih zaporov.

Benjamin Netanjahu, 59 let
- voditelj desničarskega Likuda, premier med letoma 1996 in 1999
- močno nasprotuje sporazumu iz Osla in umiku iz Gaze, zaradi katerega je leta 2005 zapustil Šaronovo vlado
- trdi, da vojaška ofenziva v Gazi še ni končana in da je treba režim Hamasa zrušiti
- pripravljen storiti vse, da Iran ne dobi jedrskega orožja
Ankete kažejo, da utegneta volitve zaznamovati velika vrnitev Netanjahuja, ki je na volitvah leta 2006 dobil le 12 sedežev v knesetu, in velik vzpon priljubljenosti Avigdorja Libermana, ki vodi desničarsko stranko Izrael Bejtenu. Kot piše The Independent, je Liebermana, zagrizenega desničarskega naseljenca z Zahodnega brega, ki od izraelskih Arabcev zahteva, da se odpovedo državljanskim pravicam, če ne prisežejo zvestobe izraelski državi, vodilni izraelski kolumnist Nahum Barnea označil kot "strašilo, ki ga želijo panični Izraelci postaviti na politično koruzno polje v upanju, da so Arabci vrane in se ga ustrašijo".

Avigdor Liberman, 50 let
- voditelj sekularne desničarske Izrael Bejtenu - v Moldaviji rojeni imigrant
- zahteva novo določitev mej, po kateri bi več kot 100.000 izraelskih Arabcev živelo v prihodnji palestinski državi, kar je nesprejemljivo tudi za zmerne Palestince
- obtožen korupcije
- v "najslabšem primeru" zagovarja napad na Iran
Analitiki vzpon priljubljenosti desnice pripisujejo dvema dejavnikoma; nadaljevanju vladavine Hamasa v Gazi in zastoju v načrtu Olmerta o umiku naseljencev in mirovnem sporazumu z zmernim palestinskim vodstvom. Tudi nedavna ofenziva, ki je v Gazi zahtevala okoli 1.300 palestinskih življenj, med Izraelci pa je naletela na ododbravanje, je tehtnico nagnila na stran Netanjahuja, ki je že dolgo zahteval, da Izrael v Gazi s Hamasom obračuna z orožjem.

V teoriji bi lahko predsednik Šimon Perez mandat za sestavo vlado podelil Livnijevi, tudi če Kadima na volitvah ne osvoji največ sedežev, a si zagotovi podporo Liebermana. Tako kot Livnijeva je tudi Lieberman sekularist, ki bi ga lahko zmotila Netanjahujeva vlada z ortodoksnimi strankami, kot je Shas. Čeprav bi bila taka poteza Peresa skladna z ustavo, pa bi bilo prvič, da zmagovalec volitev ne bi postal mandatar.

T. V.