Foto: EPA
Foto: EPA

Najmanj 80 držav zahteva dogovor, ki poziva k postopnemu koncu uporabe fosilnih goriv. Znanstveniki namreč opozarjajo na potrebo po ambicioznejših ukrepih za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb.

Zadnji osnutek sklepnega dogovora konference, ki je bil objavljen v petek, vključuje možnost za tak poziv.

Kumer: EU je vse bolj enotna

Bolj ko se bližamo koncu pogajanj, bolj enotna je EU, je ob robu ministrskega zasedanja v Dubaju povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Ministri so ob tem pozvali tudi k bolj jasnemu in močnejšemu zapisu glede zmanjševanja oziroma odprave fosilnih goriv v končnih dokumentih, je dodal Kumer.

Kot je v izjavi medijem ob robu današnjega ministrskega plenarnega srečanja dejal Kumer, ki se je slovenski delegaciji v Dubaju pridružil v petek, so ministri EU danes še bolj jasno izrazili podporo predsedujoči španski ministrici za ekološki prehod Teresi Riberi Rodriguez.

Bojan Kumer. Foto: Reuters
Bojan Kumer. Foto: Reuters

Poleg pozivov k ambicioznejšemu zapisu glede usode fosilnih goriv v zaključnih dokumentih konference so se zavzeli tudi za odpravo subvencij za fosilna goriva.

"Uspeh bi bil, da bi se dogovorili o odpravi subvencij z jasno časovnico, na drugi strani pa tudi za financiranje iz tega naslova ne samo za države znotraj EU, ampak tudi za ostale. To bi bil zelo velik uspeh poleg tega, da smo danes dosegli dogovor glede sedeža naslednje konference," je poudaril Kumer.

V prihodnjih dneh jih, kot je napovedal, čakajo še bolj intenzivna pogajanja okoli končnega besedila COP28. V luči tega, da trenutno med pogajalci kroži več različic zaključnega dokumenta, minister ocenjuje, da bo "pomembna vsaka podrobnost".

"Za Slovenijo je zelo pomembno zelo jasno stališče, da se zmanjšuje fosilna goriva in da se vključi jasno časovnico za odpravo subvencij," je še poudaril.

Tina Kobilšek: Obstaja ambiciozna možnost, da se zavežemo odpravi fosilnih goriv

O doseženem napredku pri pogajanjih v zadnjih dveh dneh pa je spregovorila glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek. Razložila je, da sodelujoče države trenutno čakajo na nov osnutek končnega besedila, ki je predvsem ključen z vidika blaženja podnebnih sprememb, prilagajanja nanje in financ.

Na področju blaženja so trenutno na mizi vse možnosti, kar po njenih besedah ni nenavadno, saj se bo proti koncu konference iskalo ravnotežje med državami glede končno sprejetega besedila.

"Z vidika EU si vsekakor prizadevamo, da smo čim bolj jasni, glasni in da se čim več pogovarjamo z drugimi ter v bistvu predajamo sporočilo glede fosilnih goriv in pomembnosti dogovora na tem področju," je dejala.

Najslabši scenarij bi pomenil, če na koncu države sploh ne bi sprejele besedila, ki bi omenjalo fosilna goriva. "Vsekakor pa še vedno obstaja bolj ambiciozna možnost, da se zavežemo odpravi fosilnim gorivom ter naredimo korak naprej iz podnebne konference v Glasgowu," je poudarila Kobilšek.

Opec svari

V Opecu medtem svarijo pred izrecnim omenjanjem fosilnih goriv v končnem dogovoru. "Zdi se, da bi lahko neupravičen in nesorazmeren pritisk na fosilna goriva dosegel prelomno točko z nepovratnimi posledicami," je v pismu članicam Opeca zapisal generalni sekretar te organizacije Haitam Al Gais. Med članicami so tudi Združeni arabski emirati, gostitelji tokratne podnebne konference.

Fosilna goriva so največji vir toplogrednih izpustov, a v treh desetletjih podnebne konference ZN-a niso neposredno naslovile njihove prihodnosti, tako da bi bila odločitev za postopno prenehanje uporabe teh goriv prelomna.

Francoski podnebni veleposlanik Stephane Crouzat je dejal, da države, kot je Savdska Arabija, mislijo, da lahko še naprej proizvajajo fosilna goriva in obenem računajo na nove tehnologije za zajem ogljika. "Mislimo, da to ni realistično," je dejal.

Kot je za Radio Slovenija poročala Špela Novak, so se na podnebni konferenci v Glasgowu zavezali k postopni odpravi premoga in opustitvi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, oboje brez omenjanja kakršnih koli časovnih rokov.

Tokrat se slišijo pozivi številnih pogajalcev k ambicioznejšim zapisom, med drugim o hitri odpravi fosilnih goriv brez zajemanja in shranjevanja ogljika in takojšnjem prenehanju izdajanja dovoljenj za nove termoelektrarne brez zajemanja in shranjevanja ogljika.

Do leta 2025 bi morali namreč izpusti toplogrednih plinov doseči vrh, da bi se začeli zmanjševati, in sicer do leta 2030 za 43 odstotkov v primerjavi z letom 2019.

"Stopinja in pol je meja, ki je ne smemo preseči"

"Z vidika planeta je stopinja in pol meja, ki je ne smemo preseči. To ni le stvar izbire. Če to mejo presežemo, bomo ostali brez ledenikov. To pomeni, da se bo gladina oceanov zvišala za deset metrov. Obalna mesta bodo poplavljena, preseliti se bo moralo na milijone ljudi. Ostali bomo brez koralnih grebenov. In če to mejo presežemo, bodo čez manj kot 50 let območja, na katerih živita dve milijardi ljudi, tako vroča, da tam ne bo več mogoče živeti," je dejal visoki predstavnik Združenih narodov za podnebje Simon Stiell.

Tehnologija nam lahko pomaga, vendar ne more nadomestiti političnih odločitev, je še poudaril, pogajalce pa pozval, naj se zavežejo ambicioznim ciljem. Kot je še dodal, to pomeni, da morajo sprejemati kompromise, vendar ne tudi glede meje stopinje in pol.

Združeni arabski emirati, tokratni gostitelji podnebne konference, so med desetimi največjimi proizvajalci nafte na svetu. Foto: Reuters
Združeni arabski emirati, tokratni gostitelji podnebne konference, so med desetimi največjimi proizvajalci nafte na svetu. Foto: Reuters

Večje število lobistov

Na konferenci so v velikem številu prisotni tudi lobisti za različna industrijska podjetja na področju kmetijstva. Tokrat jih je rekordno veliko, trikrat več kot delegatov, ki so lani predstavljali industriji mesa in mlečnih proizvodov, poroča Guardian.

Lobistov za omenjeni industriji je 120, vseh lobistov na področju kmetijstva pa 340, več kot dvakrat več kot leta 2022.

Ob tem je več kot 100 lobistov v Dubaj prišlo v okviru državnih delegacij, kar jim omogoča privilegiran dostop do diplomatskih pogajanj. Lani je bilo takšnih lobistov deset.

Večina korporacij, lobističnih skupin in nevladnih organizacij, ki se udeležujejo podnebnih konferenc, imajo status opazovalk.

Pod drobnogledom so predvsem podjetja na področjih mesa in mlečnih proizvodov zaradi onesnaževanja, ki ga povzroča živina. Ta namreč povzroči okoli tretjino svetovne proizvodnje toplogrednega plina metan. Ravno zmanjšanje teh izpustov predstavlja najhitrejši način za upočasnitev globalnega segrevanja.

Lobisti na tem področju si prizadevajo preusmeriti pozornost s sprememb prehrane, o čemer se razpravlja na konferenci. Organizacija ZN-a za prehrano in kmetijstvo bo v nedeljo objavila prvi osnutek načrta za trajnostni svetovni prehranski sistem, ki naj bi bogate države pozival k zmanjšanju porabe mesa.

Minister ZDA za kmetijstvo Tom Vilsack, nekdanji lobist na področju mlečne industrije, je pred konferenco dejal, da bodo ZDA na vrhu zagovarjale tržni pristop h kmetijskim politikam, torej v nasprotju s pozivi k regulacijam na področju industrij mesa in mlečnih proizvodov, še poroča Guardian.

COP29 bo gostil Azerbajdžan

Na podnebni konferenci ZN v Dubaju (COP28) so izbrali gostitelja naslednje konference. Po zapletih, ki so zaznamovali izbiro, so države vzhodnoevropske skupine, ki so morale predlagati gostiteljico COP29 iz svojih vrst, dosegle dogovor, da bo to Azerbajdžan.

Kot je na prizorišču konference v Dubaju povedala glavna slovenska podnebna pogajalka in koordinatorka vzhodnoevropske skupine držav Tina Kobilšek, je proces usklajevanj o tem, kje bo naslednja podnebna konferenca, zelo oteževala trenutna geopolitična situacija. Gre namreč za po naravi precej kompleksno skupino držav, del katere so poleg nekaterih članic EU držav tudi Rusija, Belorusija, Ukrajina in kavkaške države, kot sta Armenija in Azerbajdžan.

Med kandidatkami, ki so se potegovale za položaj gostiteljice COP29, so bile Bolgarija, Azerbajdžan in Armenija, naknadno pa je kandidaturo oddala tudi Moldavija.

Prva je kandidaturo za gostiteljico opustila zaradi močnega nasprotovanja Rusije, ki ni želela, da bi podnebni vrh potekal v članici EU, ostali dve kandidatki pa sta zaradi novega izbruha konflikta v zadnjih mesecih, potem ko je Azerbajdžan septembra zavzel regijo Gorski Karabah, izražali medsebojno nasprotovanje svojima kandidaturama.

Gordijski vozel je ta teden presekala skupna izjava o normalizaciji odnosov med obema državama in nameri glede sklenitve mirovnega sporazuma na podlagi načel suverenosti in ozemeljske celovitosti. Armenija je v prizadevanjih za normalizacijo odnosov med državama ta teden nato tudi umaknila lastno kandidaturo.