V predstavniškem domu upajo, da bodo s potrditvijo zakona, ki predvideva začetek umika v štirih mesecih in končanje do aprila leta 2008, vplivali tudi na glasovanje v senatu. To bo zelo težko, saj demokrati v senatu nimajo zadostne večine za potrditev zakona. To je že tretjič letos, da je predstavniški dom glasoval za umik, vendar sta se oba prejšnja poskusa končala z vetom predsednika Georgea Busha in zastojem v senatu.

Zakon sicer predvideva, da bi tudi po umiku v Iraku ostalo nekaj, za zdaj še nedoločeno število, vojakov, ki bi izvajali protiteroristične operacije, pomagali pri urjenju iraške vojske in varovali ameriške diplomate.

Bush mora prisluhniti
Vodja demokratske večine v predstavniškem domu Harry Reid je po glasovanju dejal, da je čas, da predsednik prisluhne ameriškemu ljudstvu in stori, kar je treba za zaščito naroda. "To pomeni priznati poraz iraške politike, sodelovanje demokratov in republikancev v kongresu za določitev nove strategije in skupno osredotočenje na poraz Al Kaide," je še pojasnil Reid.

Le delni napredek
Bush, ki se spopada z najnižjo stopnjo priljubljenosti prav zaradi iraške avanture, je v četrtek priznal, da so od začetka obsežne varnostne operacije s 30.000 dodatnimi vojaki pred pol leta dosegle le delni uspeh na vojaškem in političnem področju. Če je pohvalno, da se je iraška vojska le malce okrepila in v Bagdad poslala celo tri svoje brigade, pa večje skrbi v Washingtonu povzroča nemoč iraških oblasti pri premagovanju etničnih napetosti in poskusu narodne sprave.

Nič bolje ne kaže na gospodarskem področju in čeprav so ZDA načrtovale povojno obnovo z dohodki od nafte, je njena proizvodnja tudi po štirih letih od napada še daleč od željene. Iraškemu parlamentu tudi še ni uspelo sprejeti zakona o naftni industriji, ki naj bi pravično razdelil dohodke od nafte med šiite, sunite in Kurde.

Odločali bodo poveljniki, ne politiki
Bush je zavrnil pozive k umiku iz Iraka, saj bi to lahko imelo po njegovem mnenju katastrofalne posledice. Umik se bo zgodil, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, ne zato, ker bi to zahtevale javnomnenjske raziskave, je dejal Bush in dodal, da bodo glavno besedo pri tem imeli vojaški poveljniki na terenu, in ne politiki v Washingtonu.

G. V.