Južnokorejska vlada in druge pristojne oblasti so bile po nesreči trajekta deležne ostrih kritik svojcev žrtev, predvsem zaradi počasne reševalne akcije in obveščanja o reševanju. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Južnokorejska vlada in druge pristojne oblasti so bile po nesreči trajekta deležne ostrih kritik svojcev žrtev, predvsem zaradi počasne reševalne akcije in obveščanja o reševanju. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

"Opravičujem se, ker nisem mogel preprečiti te nesreče in po njej nisem mogel ustrezno ukrepati," je dejal v izjavi na javni televiziji. "Želel sem odstopiti že prej, a sem raje dal prednost obravnavanju nesreče. Mislim, da je bilo odgovorno, da sem pred odhodom pomagal. Odločil sem se, da odstopim zdaj, da ne bi bil v breme vladi," je pojasnil.

Južnokorejska predsednica Park Guen Hje, ki je dejanje kapitana, ki je med prvimi zapustil trajekt, označila kot dejanje, ki "meji na umor", je sprejela premierjev odstop. Ni pa še določila datuma njegovega odhoda.

Vlada je bila deležna kritik predvsem zaradi počasne reševalne akcije in obveščanja o reševanju 476 ljudi na trajektu Sevol, ki je potonil 16. aprila. Potrjeno število mrtvih je 187, 115 ljudi še pogrešajo. Med potniki je bilo več kot 300 dijakov, ki so bili na šolskem izletu.

Reševanje otežuje slabo vreme
93 potapljačev ima veliko težav pri iskanju ponesrečencev. Zaradi močnih vetrov je vidljivost v vodi izredno slaba. Poleg tega močni tokovi vlečejo za seboj cevi, ki potapljačem dovajajo kisik, zato lahko ti pod vodo ostanejo le deset minut.

Potapljači so v petek v eni izmed kabin, ki sprejme 30 potnikov, našli trupla 48 srednješolk, ki so imela na sebi rešilne jopiče. Zdaj se bojijo, da bodo priča še enemu podobnemu dogodku. Predvidevajo, da je na trajektu še ena kabina, v kateri so trupla 50 potnikov. Ti so predvsem zaradi rešilnih jopičev, ki so jih držali nad gladino vode, ostali ujeti. Ker se je trajekt ob nesreči nagnil in nato potonil s kljunom naprej, so bili izhodi na potopljenemu delu plovila.

Šokirani potapljači
"Še zdaj iščem te otroke, kot da bi bili moji, in drugi reševalci se počutijo enako. Čeprav imam na sebi dva obliža proti morski bolezni in težko diham, me boli srce. A srce me boli predvsem zato, ker vem, da so ti otroci še vedno nekje v mrzli vodi," je dejal potapljač Kim Dong So.

V notranjosti trajekta je namreč popolna tema, v vodi plavajo predmeti, poleg tega pa zaradi pritiska vode potapljači ne morejo odpreti vrat, zato morajo v kabine vstopiti z zunanje strani, tako da razbijejo okno v kabino.

Posttravmatsko izkušnjo ima ribič Kim Hjun, ki je med nesrečo s trajekta pomagal rešiti okoli 25 potnikov. "Bilo je kot v peklu. Mučno. Bilo je veliko ljudi in premalo prostora, ljudje v vodi so kričali na pomoč. Trajekt pa je tonil tako naglo," se je spominjal. Za CNN je še dejal, da je videl ljudi, ujete v trajektu, ko je ta začel toniti.