Plenarno zasedanje v Strasbourgu. Foto: Reuters
Plenarno zasedanje v Strasbourgu. Foto: Reuters

"Žal sem zaznal še en nedaven razvoj dogodkov, nenadno zmanjšanje proračuna za pravosodni sistem, potem ko je raven financiranja že bila dogovorjena, in to brez predhodnega posvetovanja o tej spremembi s sodišči, sodnim svetom in državnim tožilstvom," je dejal komisar.

Slovenski sodni svet je danes sporočil, da je Reyndersa, predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija in predsednika Evropske mreže sodnih svetov (ENCJ) Filippa Donatija opozoril na zmanjšanje proračunskih sredstev za delo sodnega sveta in sodišč v proračunu za prihodnje leto.

Vlada razlogov za zmanjšanje ni pojasnila niti ni o svoji nameri obvestila sodnega sveta niti vrhovnega sodišča, so zapisali v pismu, ki so ga Reyndersu in Donatiju poslali pred tednom dni, Sassoliju pa danes.

Poudarili so, da je Evropska komisija tudi v poročilu o vladavini prava v Sloveniji navedla pomen zadostnih finančnih sredstev za učinkovito delovanje in neodvisnost sodnega sveta kot samostojnega državnega organa, kar pri sprejemanju sprememb proračuna za leto 2022 ni bilo upoštevano.

Sorodna novica Sodni svet se je zaradi občutnega znižanja sredstev obrnil na Bruselj

Reynders je med drugim znova opozoril tudi na neupravičene zamude pri imenovanju državnih tožilcev.

V povezavi z imenovanjem slovenskih evropskih delegiranih tožilcev je komisar izrazil zadovoljstvo, da je Evropsko javno tožilstvo danes imenovalo tudi slovenska delegirana tožilca, pri čemer je poudaril, da gre za petletni mandat. To pomeni, da so imenovani delegirani tožilci v vseh sodelujočih članicah, kar je odlična novica, je dejal.

Reynders: Napadi na medije in novinarje nesprejemljivi

Spomnil je tudi, da je komisija v preteklih mesecih večkrat izrazila zaskrbljenost glede svobode medijev v Sloveniji, še zlasti glede poskusov spodkopavanja financiranja in neodvisnosti tiskovne agencije STA.

Ponovil je, da je dala komisija vselej jasno vedeti, da je slovenska vlada v skladu z nacionalno zakonodajo dolžna zagotoviti ustrezno financiranje STA-ja in da morajo nacionalne oblasti zagotoviti tudi neodvisnost agencije, pojasnil je še, da bodo položaj z obeh vidikov še naprej pozorno spremljali.

Prav tako je Reynders poudaril, da so kakršni koli politični napadi na neodvisne medije in posamezne novinarje nesprejemljivi.

Evropski parlament razpravljal o vladavini prava v Sloveniji
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Foto: EPA
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Foto: EPA

Logar: Slovensko predsedstvo zavezano dialogu o vladavini prava

V imenu Sveta EU-ja je govoril slovenski zunanji minister Anže Logar, ki je poudaril, da je slovensko predsedstvo zavezano okrepljenemu in strukturiranemu dialogu o vladavini prava ob spoštovanju načel objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave vseh članic.

Na kratko je povzel nekaj pozitivnih in negativnih ugotovitev iz letošnjega poročila Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji ter v povezavi glede STA-ja poudaril, da sta vlada in agencija sklenili dogovor o financiranju, v povezavi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev pa je dejal, da Svet EU-ja v postopek ni vpleten in da je kolegij Evropskega javnega tožilstva danes imenoval slovenska delegirana tožilca.

Dodal je tudi, da ministrstvo za pravosodje trenutno pripravlja spremembe nacionalne zakonodaje, ki bodo pripomogle k optimizaciji teh postopkov.

Sorodna novica Evropska delegirana tožilca imenovana, Dikaučič želi po nujnem postopku spremeniti zakonodajo

V sklepnem govoru je Logar glede zmanjšanja sredstev za pravosodni sistem dejal, da je proračun za pravosodni sistem v zadnjih letih konstantno naraščal, pri čemer je pomembno, da proračun za leti 2022 in 2023 za posamezne institucije znotraj pravosodnega sistema ostaja nespremenjen oziroma se ni znižal glede na predhodno dogovorjene proračunske okvire.

Razprava v Evropskem parlamentu je potekala zlasti zaradi zamud pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev, zaradi česar je bila Slovenija v preteklih mesecih deležna opozoril Evropske komisije. Slovenska vlada se je sicer pretekli četrtek odločila imenovati oba delegirana tožilca, pri čemer pa vzbuja pomisleke odločitev o začasnem predlogu njunega imenovanja.

Predvidena je tudi resolucija, o kateri naj bi Evropski parlament glasoval decembra.

23.00

Evropski poslanci kritični do zamud

Sledila je razprava evropskih poslancev, ki so med drugim opozorili na politične pritiske na neodvisne institucije in poskuse utišanja kritičnih medijev v državi. Prepoznali so premike pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev, a bili obenem kritični do vlade zaradi zamud.

Slovenska poslanka iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Romana Tomc se je postavila v bran slovenski vladi in dejala, da ima Slovenija precej težav z vladavino prava, ki izvirajo iz prejšnjega sistema. Prav tako je prepričana, da gre pri tej razpravi za nov poskus slovenske opozicije škodovati vladi. Podobno je tudi njen strankarski kolega Milan Zver (SDS/EPP) menil, da gre za politično motivirano razpravo. Dejal je, da ima Slovenija težave z vladavino prava in da se to kaže tudi v tem, da sodstvu zaupa le četrtina ljudi. Po njegovih besedah ima tudi težave z mediji, zlasti njihovim lastništvom in njihovo neuravnoteženostjo, saj da je 90 odstotkov medijev levičarskih.

Predlog za uvrstitev razprave na dnevni red plenarnega zasedanja so sicer podprli socialisti (S&D), liberalci (Renew), Zeleni in Levica.

Pri liberalcih sabotažo postopka imenovanja slovenskih delegiranih tožilcev zaradi neposrednega vmešavanja predsednika slovenske vlade vidijo kot oviranje sodstva in očitno kršitev neodvisnosti pravosodja. Evropsko komisijo so zato pozvali k uporabi mehanizma pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Aktualna vlada je po mnenju slovenskega poslanca Klemna Grošlja (Renew) zaradi strahu pred mehanizmom pogojevanja le plačala del predvidenih sredstev za STA in začasno imenovala delegirana tožilca. "S tem daje vtis, da je v Sloveniji vse v najlepšem redu," je dodal. Tudi njegova kolegica iz liberalnih vrst Irena Joveva je posvarila, da gre zgolj za navidezno popuščanje in stopnjevanje pritiska drugje, med drugim na tožilstvo, sodstvo, policijo, medije in nevladnike.

Poslanka iz Slovenije Tanja Fajon (S&D) je opozorila na dejstvo, da se v Evropskem parlamentu že drugič govori o Sloveniji, kar po njenih besedah potrjuje, da je nekaj v državi resno narobe.

Tineke Strik iz Zelenih je menila, da vladavina prava v Sloveniji deluje, vendar je ogrožena. Po njenih besedah je nesprejemljivo, da te grožnje neposredno prihajajo od predsednika vlade Janeza Janše in njegove vladajoče stranke. Miguel Urban Crespo iz Levice pa je opozoril na ozračje nadlegovanja in zastraševanja, tudi na družbenih medijih, s katerim se dnevno spoprijema slovenska opozicija.

V desni skupini Identiteta in demokracija (ID) so nasprotno poudarili, da je Slovenija suverena država, v kateri javne institucije delujejo pravilno. V evroskeptični skupini evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa so pozdravili imenovanje delegiranih tožilcev, četudi se je to zgodilo z zamudo.

Na zasedanju več tem

Poslanci so sicer razpravljali tudi o izidih podnebne konference COP26 v Glasgowu, na kateri je bil dosežen dogovor o omejitvi globalnega segrevanja, ki pa vsebuje ohlapnejše zaveze glede uporabe fosilnih goriv.

Na dnevnem redu je bila še razprava o vlogi EU-ja v boju proti pandemiji covida-19, predvsem glede razdelitve cepiv tretjim državam. Parlament naj bi tudi odobril proračun EU-ja za leto 2022. Prioritete so podpora gospodarskemu okrevanju, boj proti podnebnim spremembam in zeleni ter digitalni prehod.

Po torkovi razpravi o Belorusiji, kjer oblasti vse od spornih volitev avgusta lani zatirajo opozicijo v državi, je poslance nagovorila beloruska opozicijska političarka Svetlana Tihanovska.

EPP predlaga Roberto Metsola

Največja politična skupina v parlamentu Evropska ljudska stranka (EPP) pa je ob robu plenarnega zasedanja glasovala o kandidatu za naslednika predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija v drugi polovici petletnega mandata. Za svojo kandidatko je EPP izvolil Roberto Metsola z Malte.

Podprlo jo je 64,4 odstotka njenih poslanskih kolegov in kolegic iz vrst EPP-ja. Premagala je Avstrijca Othmarja Karasa in Nizozemko Esther de Lange.

Italijanskemu socialdemokratu Sassoliju naj bi se mandat v skladu z dogovorom treh največjih političnih skupin EPP, S&D in liberalcev (Renew) iztekel sredi januarja prihodnje leto.

Evropski parlament razpravlja o vladavini prava v Sloveniji