V poskusu atentata je bilo ranjenih tudi približno 300 ljudi. Najprej se je v neposredni bližini vozila, v katerem je bila Butova, razstrelil samomorilski napadalec, minuto zatem pa je eksplodiral še avtomobil bomba. Predsednik Pervez Mušaraf, sicer politični nasprotnik opozicijske voditeljice, je dejal, da je napad zarota proti demokraciji, poskus atentata pa so obsodili tudi EU in ZDA.

Po pričevanju prijateljice Victorie Schofield, ki je bila tudi na avtobusu, je nekdanja premierka šest ur stala na vrhu avtobusa in pozdravljala zbrane, potem pa je ravno nekaj trenutkov, preden je odjeknila prva eksplozija, stopila v spodnje nadstropje avtobusa, kjer je želela pregledati vsebino govora. Dve minuti pozneje je sledila druga, veliko močnejša eksplozija.

Vrnitev po osmih letih
Butova se je v Pakistan vrnila po osmih letih življenja v prostovoljnem izgnanstvu. To je storila, potem ko je predsednik Pervez Mušaraf sprejel odlok o njeni pomilostitvi, dogovarjala pa sta se tudi o delitvi oblasti. Kot glavni pogoj za vrnitev je Butova zahtevala preklic sojenja proti njej zaradi korupcije.

Skrajneži uresničili grožnje
Poskus atentata se je zgodil kljub strogim varnostnim ukrepom, na ulicah Karačija je bilo več kot 20.000 vojakov in policistov. Že pred prihodom v domovino je Butovi s smrtjo grozilo več muslimanskih skupin, med njimi tudi protalibanski skrajneži. Na letališču v Dubaju, od koder je poletela proti Karačiju, je Butova dejala, da se ne boji, da bi bila žrtev napada, saj Koran prepoveduje umor ženske.

Njen mož Asif Ali Zardari je dejal, da bodo člani vlade in obveščevalnih agencij ob svoj položaj, saj so oni odgovorni za napad. Butova pa je za napad nanjo obtožila nekdanjega vojaškega vodjo Mohameda Zio ul Haka, ki je leta 1977 z oblasti strmoglavil njenega očeta Zulfikarja Aliha Buto in ga dal dve leti pozneje obesiti, predsednik Mušaraf pa fanatične teroriste in skrajneže.

K. T.