To je v pismu predsedniku haaškega sodišča Theodoru Meronu zapisal predstavnik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za svobodo medijev Miklos Haraszti. Dodal je, da bi se moralo pravilo sodišča nanašati le na uradnike, ki so omogočili, da ime zaščitene priče pride v javnost.

Jovića, ki je nekdanji urednik hrvaškega časnika Slobodna Dalmacija, so namreč pretekli četrtek prijeli zaradi razkritja identitete zaščitene priče leta 2000 v omenjenem časniku. Razkril naj bi ime sedanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića.

Pred haaškim sodiščem bi moral Jović nastopiti že septembra, vendar se sam ni želel odzvati, saj meni, da ni storil nič slabega, zato je okrožno sodišče v Splitu izdalo nalog za njegovo aretacijo.

Če bo spoznan za krivega, ga čaka do sedem let zapora in do 100.000 evrov denarne kazni.