Demokratinja iz San Francisca je tako postala prva ženska v ameriški zgodovini, ki je na čelu tega 435-sedežnega zakonodajnega telesa. 66-letna Pelosijeva, ki je za predsednikom in podpredsednikom ZDA tretja na tretjem najvišjem državnem položaju, je prejela 233 glasov, se pravi, da so zanjo glasovali vsi demokrati in noben republikanec.

"Z mojo izvolitvijo ste nas pripeljali bližje idealu enkopravnosti, ki je ameriška dediščina in ameriško upanje," je ob prevzemu položaja dejala Pelosijeva. "Dolga leta boja za naše pravice smo čakale, ne da bi kdaj izgubile upanje."

Uradni vodja demokratske večine v spodnjem domu bo kongresnik Steny Hoyer iz Marylanda, strankarski bič, kot se imenuje član stranke, odgovoren za disciplino v stranki, pa je postal James Clyburn iz Južne Karoline. Republikansko manjšino bo vodil John Boehner iz Ohia.

Ameriški kongres je sicer po 12 letih ponovno povsem v demokratskih rokah in bo v preostalih dveh letih mandata oster nasprotnik predsednika Georgea Busha.

Za šestletni mandat je tako v 110. sklicu kongresa priseglo tudi 33 novih članov 100-članskega senata, v katerem imajo demokrati po novembrskih volitvah le en glas večine. Obe stranki imata po 49 sedežev, dva neodvisna kandidata pa sta na strani demokratov. Zadeve je še zapletla nenadna bolezen demokratskega senatorja Tima Johnsona iz Južne Dakote. Senat bo vodil Harry Reid iz Nevade, ki bo skupaj s Pelosijevo deloval kot protiutež republikanskemu predsedniku Georgeu Bushu.

Prva naloga: Irak
Novi kongres se bo moral v začetku svojega novega mandata najprej ukvarjati z Irakom, ki je trenutno najbolj vroča tema v ZDA, saj Busheva administracija pripravlja novo strategijo vojne, ki naj bi jo predstavila v drugi polovici januarja. Med glavnimi načrti demokratov so tudi povečanje zvezne minimalne plače, zmanjšanje razlik med najrevnejšimi in najbogatejšimi, odprava posebnih ugodnosti za energetska podjetja in povečanje državne varnosti.

Republikanci in demokrati so sicer obljubili, da bodo sodelovali in da bodo delovali složno, a so omenjeni projekti že pred začetkom obsojeni na hude spopade med obema političnima strankama.

Prvič kongresnik prisegel na Koran
Novoizvoljeni demokratski kongresnik iz Minnesote Keith Ellison, ki je musliman, se je odločil, da ob nastopu novega kongresa ne bo prisegel na Sveto pismo, ampak na Koran. Koran, na katerega je Ellison prisegel, je bil v lasti enega izmed ustanoviteljev ZDA Thomasa Jeffersona, ki je imel zunajzakonsko razmerje s temnopolto služkinjo.

Združene države Amerike, čeprav temeljijo na svobodi veroizpovedi, še niso imele kongresnika, ki bi prisegel na kar koli drugega kot na Sveto pismo.

B. T.