Koalicija Velikega patriotskega pola pod vodstvom Združene socialistične stranke Venezuele (PSUV) je na nedeljskih volitvah osvojila 68 odstotkov glasov. Opozicija pod Guaidojem je volitve bojkotirala, a se je nekaj opozicijskih strank vendarle odločilo sodelovati, osvojile so 18 odstotkov glasov.

Volilna udeležba je bila nizka, še posebej v primerjavi z zadnjimi volitvami. Letošnjih volitev se je udeležila tretjina od 20 milijonov upravičencev (31 odstotkov), pred petimi leti, ko je zmagala opozicija, pa je volilo tri četrtine upravičencev (74 odstotkov).

Na volitvah je sodelovalo 107 političnih strank s 14.000 kandidati. Nova narodna skupščina naj bi položaj nastopil 5. januarja prihodnje leto.

Predsednica volilne komisije Indira Alfonzo ni razkrila, koliko izmed 277 sedežev letos razširjenega narodnega kongresa naj bi osvojil PSUV. Omenila je le nekaj zmagovalcev, kot sta prva dama Venezuele Cilia Flores in podpredsednik socialistov Diosdado Cabello.

Guaido očita goljufije, Maduro ga krivi za ameriške sankcije

"Venezuela že ima novo narodno skupščino. Brez dvoma velika zmaga," je po volitvah oznanil predsednik Maduro. Opoziciji je očital, da je izkoristila narodno skupščino in zavezništvo z ZDA za sabotiranje gospodarstva: "Zdržali smo pet let. Narodna skupščina je storila izdajo, ko je zaprosila za sankcije proti gospodarstvu in ljudstvu, ki so nas pripeljale v boleče razmere."

"Po izsiljevanju, ugrabljanju strank, cenzuri, poneverbi izidov, sejanju terorja, so oznanili, kar mi že ves čas trdimo – goljufijo s 30 odstotki," pa je na Twitterju zapisal samooklicani začasni predsednik Venezuele in dozdajšnji predsednik narodne skupščine Juan Guaido.

Začasni predsednik načrtuje plebiscit oz. neke vrste referendum, na katerem bodo pri volivcih iskali podporo za podaljšanje mandata trenutni zasedbi narodne skupščine, dokler ne bo "svobodnih, preverljivih in transparentnih" volitev.

ZDA, EU in OAS ne priznavajo volitev

Mednarodna skupnost – okoli 50 držav za začasnega predsednika Venezuele priznava Guaidoja – volitev večinoma ni priznala. "Kar se je zgodilo v Venezueli, je bila maškarada, ne volitve," je v nedeljo tvitnil ameriški državni sekretar Mike Pompeo. "Zombi je govoril," se je na Pompeove tvite odzval venezuelski zunanji minister Jorge Arreaza. "Upamo, da se bo v State Department in Belo hišo kmalu vrnila diplomacija," je dodal.

Organizacija ameriških držav (OAS) je že sporočila, da ne priznava veljavnosti volitev. Podobno so napovedale Kanada, Kolumbija, Kostarika in Panama.

Evropska unija je v ponedeljek sporočila, da volitev v Venezueli ne obravnavajo kot svobodnih in poštenih, zato zavračajo izide. Evropski parlament na volitve ni poslal opazovalcev, češ da niso ustvarjeni pogoji za verodostojne volitve.

Maduro pripravil teren za zmago

Venezuelski predsednik naj bi si pred volitvami pripravil teren za gladko zmago. Vrhovno sodišče je namreč pred glasovanjem odobrilo novo sestavo državne volilne komisije, pri imenovanju katere opozicija ni sodelovala. Komisija je nato povečala število poslancev v narodni skupščini s 167 na 277.

Prav tako je vrhovno sodišče zaradi domnevne korupcije pred volitvami razrešilo voditelje več vodilnih opozicijskih strank, njihova mesta pa so zasedli nekdanji voditelji, ki so jih stranke izgnale zaradi domnevne skrivne podpore Maduru.

Zadnja veja oblasti, ki je bila v rokah opozicije

Enodomna narodna skupščina je bila po navedbah Deutsche Welle še zadnja izmed petih vej oblasti, ki ni bila pod vodstvom Madurovih socialistov. Opozicija je prepričljivo zmagala na parlamentarnih volitvah leta 2015.

Venezuelska sodišča, zvesta Maduru, so narodni skupščini kmalu zatem odvzela zakonodajno oblast in jo prenesla na za ta namen ustanovljeno narodno ustavodajno skupščino, v kateri so položaje zasedli socialisti.

Narodna skupščina pa je ohranila pomembno vlogo, saj je edina institucija, ki lahko odobri posle za raziskovanje in črpanje nafte, glavnega energetskega vira v Venezueli, poroča Al Džazira.

Juan Guaido ostal samooklicani predsednik

Sledilo je obdobje bojev za moč med predsednikom Madurom in vodjo opozicije Guaidojem, ob tem so potekali množični protesti privržencev ene in druge strani. Guaido se je leta 2019 razglasil za začasnega predsednika Venezuele. Narodna skupščina se je pri tem sklicevala na 233. člen ustave, po katerem lahko njen vodja postane začasni predsednik za povrnitev ustavnega reda.

Sorodna novica ZN obtožuje venezuelske oblasti zločinov proti človečnosti

Opozicija je namreč predsedniške volitve maja lani zaradi domnevnih nepravilnosti označile za neustavne in Madura obtožila "uzurpacije oblasti".

Mednarodna skupnost je večinoma podprla Guaidoja, njegov položaj je priznalo več kot 50 držav po svetu, izbruhnili so množični protesti, bil je tudi poskus državnega udara, a do prenosa moči nikoli ni prišlo. Ključno vlogo pri tem naj bi igrala vojska, ki se je postavila na stran Madura.

Povprečen dnevni prihodek 59,3 centa

Venezuela je doživela boleč preobrat in se iz cvetoče južnoameriške države v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja v zadnjih šestih letih spremenila v obubožano državo.

V zadnjih letih je iz države pobegnilo pet milijonov ljudi in s tem tudi dobršen del volilnega telesa, kar je primerljivo le še z od vojne razdejano Sirijo.

Venezuelcem primanjkuje hrane, goriva in zdravil, kar je še posebej izrazito med pandemijo koronavirusne bolezni 19.

Mednarodni denarni sklad (IMF) Venezueli za letos napoveduje 25-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), država pa se že tako spopada s hiperinflacijo (leta 2018 denimo 65.474-odstotna), ob kateri se tudi zaposleni le stežka prebijejo skozi mesec. Povprečen dnevni prihodek Venezuelcev naj bi znašal 0,72 dolarja oziroma 0,593 evra, navaja Reuters.

Redke družine imajo na krožniku meso in zelenjavo

Kar 96 odstotkov družin živi v revščini, 64 odstotkov pa v ekstremni revščini, je po poročanju Deutsche Welle ugotovila katoliška državna univerza Andres Bello v Čilu. Redke družine si lahko privoščijo zelenjavo, sadje, meso, jajca in ribe.

V tem kontekstu gre razumeti tudi besede podpredsednika socialistov, že omenjenega Diosdada Cabella, ki je na enem od predvolilnih shodov pozival k udeležbi z besedami: "Kdor ne voli, naj ne je."

Zaradi revščine Venezuelci na podeželju po vzoru prednikov izpred pol tisočletja znova gradijo preproste hiše iz zemlje in palic brez vodovoda in električne napeljave.

Elektrarne tudi sicer ne uspejo zagotoviti dovolj električne energije, zaradi česar se pojavljajo vsakodnevni izpadi. Opozicija to pripisuje slabemu vzdrževanju in korupciji, vlada pa je z namenom varčevanja poskusila tudi z drastičnimi ukrepi varčevanje z elektriko, kot je dvodnevni delavnik za javne delavce.

Venezueli ni prizanesla niti pandemija covida-19. Po uradnih podatkih se je okužilo več kot 100.000 ljudi, skoraj tisoč jih je umrlo. Ob tem v bolnišnicah primanjkuje zdravil, medicinskih pripomočkov in osebja. Več kot tretjina izmed 66.000 registriranih zdravnikov je že zapustila državo.

Sodelovanje pod ameriškimi sankcijami – iranska nafta v Venezuelo

Ozemlje Venezuele je eno izmed največjih nahajališč nafte na svetu, a država trpi tudi pomanjkanje nafte. Reuters je celo poročal, da so bile v nedeljo daljše vrste pred bencinskimi črpalkami kot pred volišči, saj morajo prebivalci za polnjenje rezervoarja čakati tudi po več ur ali celo dni.

Iran naj bi medtem v Venezuelo poslal deset tankerjev goriva, kar je največja ladijska odprava nafte na tej poti do zdaj, navaja Al Džazira. Gre za dvakrat večjo količino goriva od oktobrske, katere zaloge so skoraj porabljene.

ZDA so že sporočile, da pozorno spremljajo pošiljko. Tako Iran kot Venezuela sta pod ameriškimi sankcijami, zaradi česar sta se od trgovanja s Caracasom odvrnili celo Rusija in Kitajska.

Kdo bo popravil venezuelske rafinerije?

Nekateri izmed iranskih tankerjev naj bi iz Venezuele odpeljali surovo, neobdelano nafto. Venezuela, nekoč ena največjih izvoznic nafte na svetu, naj bi imela velike tehnične težave s svojimi šestimi rafinerijami.

Nesreče in razlitja so pogosti zaradi dotrajane ameriške opreme, država pa tudi zaradi ameriških sankcij ne more do rezervnih delov ali izvajalcev popravil.

Pred dvema letoma naj bi se za popravilo venezuelskih rafinerij zanimala kitajska podjetja, a naj bi odstopila po pregledu stanja na terenu. Zdaj naj bi edino še redno delujočo rafinerijo Cardon pomagal popraviti Iran.

Sporne volitve kot žarek upanja?

Narodna skupščina, ki so jo v nedeljo izbrali venezuelski volivci, je edina izmed državnih institucij, ki ima pristojnost, da odobri raziskovanje nafte in njeno črpanje, poroča Al Džazira. Izid volitev, očitkom mednarodne skupnosti navkljub, naj bi zato prinašal žarek upanja za gospodarsko izboljšanje.

"Te volitve niso demokratičen proces," je za Al Džaziro dejal raziskovalec na venezuelskem univerzitetnem observatoriju Ronal Rodriguez, a dodal, da "so relevantne, saj bo vlada lahko dala zagotovila mednarodnim zaveznicam: Rusiji, Iranu, Turčiji in Kitajski".