Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump sta se v začetku julija prvič srečala ob robu vrha G20 v Hamburgu. Trump si želi izboljšati odnose z Rusijo, a zaenkrat mu to zaradi
Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump sta se v začetku julija prvič srečala ob robu vrha G20 v Hamburgu. Trump si želi izboljšati odnose z Rusijo, a zaenkrat mu to zaradi "ruske afere" in posledično potez ameriškega kongresa ne uspeva. Foto: EPA

Potem ko je sankcije, ki vključujejo tudi Iran in Severno Korejo, prejšnji teden z veliko večino potrdil ameriški kongres, je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo svoj podpis dodal Trump, čigar morebitni veto na zakon bi kongres lahko preglasoval, saj imajo sankcije več kot dvotretjinsko podporo v obeh domovih, to je v predstavniškem domu in senatu. Zakon med drugim Trumpu tudi prepoveduje rahljanje sankcij brez odobritve kongresa.

Ameriški zunanji minister Rex Tillerson je v torek dejal, da s Trumpom ne verjameta, da bodo nove sankcije pripomogle k otoplitvi odnosov z Rusijo, kar je (bil) eden od glavnih Trumpovih ciljev.

"Ruska afera" spravila Trumpa v težaven položaj
A Trump se je po "odkritju" ameriških obveščevalcev, da se je Rusija domnevno vmešavala v ameriško volilno kampanjo s ciljem pomagati Trumpu in škoditi demokratski kandidati Hillary Clinton, znašel v zagatnem položaju. "Ruska preiskava" se je še bolj zapletla, ko je prišlo v javnost, da sta se Trumpov zet Jared Kushner in sin Donald lani srečala z ruskim veleposlanikom, bankirjem in rusko odvetnico. Moskva vseskozi zanika vmešavanje v ameriške volitve, Trump pa prav tako zanika zarotništvo z Rusi.

Sankcije usmerjene v ruski energetski sektor
Kljub temu je Trump v sredo za zaprtimi vrati podpisal nove sankcije, ki so usmerjene predvsem proti ruskemu energetskemu sektorju. Sankcije med drugim omejujejo ameriške investicije v ruske energetske projekte. Prav tako sankcije omogočajo ameriški administraciji "kaznovanje" podjetij, ki sodelujejo pri razvoju ruskih izvoznih plinovodov. Tak primer je plinovod Severni tok 2 (Nord Stream 2), po katerem ruski plin po dnu Baltskega morja teče v Evropo oziroma Nemčijo. Pri projektu sodelujejo nemška podjetja, ki bi jih tako lahko doletele sankcije. Evropska unije je že napovedala protiukrepe, če bodo ameriške sankcije ogrozile evropsko energetsko varnost.

Trump: S tujimi državami lahko dosežem boljše dogovore kot kongres
Trump je zato sankcije, ki jih je kongres potrdil, sam pa moral podpisati, označil za "zelo pomanjkljive". Kongres je obtožil, da je prekoračil svoje ustavne pristojnosti. "Ta zakon sem podpisal zgolj zaradi nacionalne enotnosti. Kot poslovnež sem zgradil nekaj milijard dolarjev vredno podjetje, zato sem bil tudi izvoljen. Kot predsednik lahko s tujimi državami dosežem mnogo boljše dogovore kot kongres, ki se po sedmih letih govorjenja ni bil sposoben dogovoriti niti o novi zdravstveni reformi," je Trump ošvrknil kongres.

Rusija že sprejela protiukrepe
Rusija je že pred formalnim Trumpovim podpisom kot protiukrep sprejela odločitev, po katerem morajo ZDA do 1. septembra število svojega (diplomatskega) osebja v Rusiji zmanjšati za 755. Kremelj se pred tem ni odzval na potezo odhajajočega predsednika ZDA Baracka Obame, ki je lani decembra iz ZDA izgnal 35 ruskih diplomatov.

Veleposlanik Nebenzja: Ne bomo spreminjali politike
Ruski veleposlanik pri Združenih narodih (ZN) Vasilij Nebenzja pa je po Trumpovem podpisu dejal, da se motijo tisti, ki menijo, da bo Rusija zaradi novih sankcij spremenila svojo politiko. "Ne bomo se upognili, ne bomo se zlomili. Sankcije bodo škodile našim odnosom, kljub temu pa se bomo trudili, da pridemo do izboljšanja stanja," je zatrdil Nebenzja.