Največ glasov naj bi po prvih neuradnih izidih dobila opozicijska Stranka Regij. Foto: EPA
Največ glasov naj bi po prvih neuradnih izidih dobila opozicijska Stranka Regij. Foto: EPA
Julija Timošenko
Nekdanja premierka želi ponovno zasesti položaj, ki ga je izgubila po sporu z Juščenkom. Foto: Reuters
Viktor Janukovič
Osramočenemu Janukoviču se obeta povratek v velikem slogu. Foto: EPA

Stranka regij z oranžno revolucijo strmoglavljenega predsednika Viktorja Janukoviča naj bi imela med 27,5 in 33 odstotki podpore. Stranko nekdanje premierke Julije Timošenko naj bi podprlo med 22,7 in 27,5 odstotka volivcev, Naša Ukrajina predsednika Viktorja Juščenka pa je dobila slabih 15 odstotkov glasov.

Triodstotni prag za vstop v parlament naj bi presegli tudi socialisti, ki so dobili 5,5 odstotka podpore, komunisti pa naj bi dobili slab odstotek manj. S 5,1- oziroma 3,2-odstotno podporo naj bi se v parlament uvrstila tudi Litovski blok in Vitrenkov blok.

Kdo bo v vladi?
Tako Ukrajino čakajo trda pogajanja, saj ni jasno, ali bo Juščenko šel v koalicijo z nasprotnikom iz oranžne revolucije ali pa se bo dogovoril s Timošenkovo, pri čemer bo vodilno vlogo oranžnega bloka prevzela ona. Analitkom se zdi verjeten tudi dogovor Timošenkove z Janukovičem, čeprav je nekdanja predsednica vlade to pred volitvami zanikala.

Juščenko je ob oddaji glasu povedal, da gre za prve poštene demokratične volitve v Ukrajini, obenem pa je napovedal, da se bodo prva pogajanja za sestavo nove vlade začela že v ponedeljek.

Se lahko vrnejo komunisti?
Mogoča bi bila tudi koalicija Janukovičeve Stranke regij, komunistov in skrajnih levičarjev pod vodstvom Natalije Vitrenko. Če parlament v 60 dneh ne uspe potrditi vlade, ima po novi ustavi predsednik Juščenko pravice do razpustitve parlamenta in razpisa novih predčasnih volitev. Ob oddaji glasu je Janukovič napovedal, da bo država ohranila tesne vezi z Evropsko unijo.

Nekoliko je presenetila nizka udeležba. Do 16. ure je namreč volilo le dobrih 40 odstotkov volilnih upravičencev. To na legitimnost volitev ne vpliva, saj po novem zakonu za veljavnost ni več potrebna 50-odstotna udeležba.

Le delni uspeh reform
Ukrajinci so precej razočarani nad pičlim izkupičkom, ki ga je prinesla sedanja prozahodna oblast, saj ta ni uspela uresničiti predvolilnih obljub.

Čeprav v državi vlada pluralizem medijev, pa so reforme počasne, gospodarska rast pa se je precej znižala, potem ko se je država odvrnila od Rusije, Zahod pa ni pripravljen na vlaganje v nestabilno ukrajinsko gospodarstvo. Razmere dodatno zaostrujeta visoka inflacija in korupcija, proti katerima se sedanja oblast neuspešno bori.

Se pa tudi mednarodni opazovalci strinjajo, da gre pri ukrajinskih volitvah za najbolj transparentne volitve na področju nekdanje Sovjetske zveze doslej.