Državi sta odločitev sprejeli dan pred začetkom štiridnevnega obiska turškega premierja Binalija Yildirima v ZDA, v okviru katerega se bo med drugim srečal z ameriškim podpredsednikom Mikom Penceom. Z vzajemno zamrznitvijo izdajanja vizumov so odnosi med zaveznicama v zvezi Nato dosegli najnižjo točko v zadnjih desetletjih.

Ameriško veleposlaništvo je ukrep sprejelo 8. oktobra po aretaciji turškega uslužbenca konzulata v Carigradu. Ob tem je sporočilo, da morajo izvesti varnostno oceno. Turki so odgovorili z enakim ukrepom. Uslužbenec konzulata Metin Topuz je obtožen povezav z organizacijo v ZDA živečega pridigarja Fethullaha Gülena, ki mu turške oblasti pripisujejo odgovornost za lanski spodleteli poskus državnega udara, in ostaja v priporu.

"Vidno izboljšanje varnostnih razmer"
Ameriško veleposlaništvo v Ankari je sporočilo, da so odločitev o omejeni obnovi izdajanja vizumov sprejeli zaradi "vidnega izboljšanja varnostnih razmer", pa tudi zato, ker so od visokih predstavnikov turške vlade prejeli zagotovila, da nikogar drugega z veleposlaništva ne preiskujejo in da lokalnega osebja na veleposlaništvu zaradi opravljanja uradnih dolžnosti ne bodo priprli ali aretirali.

So pa ponovili resno zaskrbljenost zaradi obtožb proti Topuzu, pa tudi proti nekaj Američanom, ki so jih prijeli v Turčiji v okviru izrednih razmer po poskusu državnega udara. Ankara sicer pritiska na Washington, naj ji izroči Gülena, ki sicer zanika vse obtožbe na svoj račun. Odnosi med državama pa so napeti tudi zaradi ameriške podpore kurdski milici v Siriji, ki jo ima Turčija za teroristično skupino.