Mali je včasih veljal za eno najstabilnejših afriških držav, zadnje desetletje pa je bil priča že trem vojaškim udarom. Foto: AP
Mali je včasih veljal za eno najstabilnejših afriških držav, zadnje desetletje pa je bil priča že trem vojaškim udarom. Foto: AP

Na izrednem zasedanju v Gani je Zahodnoafriška gospodarska skupnost (ECOWAS) močno zaostrila stališča do Malija in vojaške hunte, ki je s prevratom avgusta leta 2020 prevzela oblast v državi.

Kot je v izjavi za javnost po zasedanju sporočila 15-članska skupnost, je predlagana časovnica za prehod nazaj na ustavno ureditev in civilno oblast popolnoma nesprejemljiva. "Časovnica preprosto pomeni, da je nezakonita prehodna vojaška vlada malijsko ljudstvo vzela za talca," so zapisali.

Med sprejetimi sankcijami, ki bodo začele veljati nemudoma, je zaprtje kopenske in zračne meje z Malijem, prepoved nenujnih finančnih transakcij in zamrznitev državnih sredstev v komercialnih ter centralnih bankah v regiji.

Mali so tudi začasno izključili iz zahodnoafriške monetarne unije (UEMOA).

ECOWAS namerava sankcije postopoma umakniti, če bo malijska hunta predstavila sprejemljivo časovnico za izvedbo volitev in bo dosežen napredek pri njenem uveljavljanju.

Malijske oblasti se še niso takoj odzvale na nove sankcije, vendar so pred tem zavlačevanje z volitvami opravičevale z zahtevnim izzivom organiziranja demokratičnega glasovanja v času, ko se bojujejo proti islamskim skrajnežem.

Mali se z nestabilnostjo spoprijema že od leta 2012, ko se je zgodil upor Tuaregov, ki so zasedli severni del države. Nestabilne razmere so takoj izkoristili z Al Kaido povezani islamski skrajneži, ki so nato iz rok tuareških upornikov iztrgali znaten del severa, iz večjih mest pa jih je nato pregnala francoska vojska leta 2013.

Obsežni deli države so še vedno pod nadzorom različnih skupin skrajnežev, ki so povezani z Al Kaido ali Islamsko državo.