Uredniški izbor

Poudarki

  • Pogovor s profesorico na islandski teološki fakulteti o družbenih spremembah, ki so privedle do izenačenja istospolnih porok na Islandiji.
Solveig Anna Boasdottir
Solveig Anna Boasdottir je profesorica na teološki fakulteti islandske univerze, ki se ukvarja predvsem s področjem spolnosti in etike. Foto: Dani Modrej
       Islandija je religiozna država, saj je večina prebivalcev vernikov, ampak je obenem tudi liberalna in laična država. Večina prebivalcev krsti otroke. Večina jih hodi v cerkev in večina otrok hodi k verouku, pa tudi večina ljudi se cerkveno poroča, ampak vera ni dejavnik, ki bi usmerjal naše vsakdanje življenje in navade.       
Solveig Anna Boasdottir
Na Islandiji so leta 2010 sprejeli zakonodajo, ki izenačuje poroke istospolnih parov, a Solveig Anna Boasdottir opozarja, da model, ki deluje v eni državi, ne bo nujno uspešen v drugi, saj na odnos do teh tem vpliva vrsta družbenih dejavnikov. Foto: Dani Modrej
       Če vzamemo za primer družbe, v kateri je bil močan nacionalizem, je ta pogosto vključeval tudi paradigmo heteronormativnosti v smislu matere, očeta in otroka kot osnovne družbene celice. Skratka, to je bistveno širše vprašanje od vere. Na Islandiji je sicer pred desetletji vera vodila to paradigmo, a če bi imeli močan nacionalizem, bi bila lahko to gonilna sil te paradigme.       
Solveig Anna Boasdottir
Ob izenačitvi porok istospolnih parov je morala na Islandiji tudi Cerkev spremeniti svojo liturgijo. Foto: Dani Modrej
       Se pa premikamo v individualizirano ideologijo, kjer se vsak identificira z nečim specifičnim. Ampak sama menim, da je namesto osredotočenja na identitete potrebno osredotočanje na segmente družbe, kot so vera in ideologije in družbena struktura, ki omogočajo ljudem, da lahko živijo in se ob tem dobro počutijo. Potrebno je osredotočenje na strukture, in ne na posamezne identitete.       
Solveig Anna Boasdottir
Solveig Anna Boasdottir poudarja, da imajo tudi ZDA močno tradicijo teologov, ki so kritični do cerkvene etike. Foto: Dani Modrej
       Dokler ti dominantni religijski diskurz zapoveduje, da moraš točno določeno živeti, se pravi, da kot moški ali ženska, in ne spoštuje, če ti rečeš, da se počutiš drugače, kot je tvoje telo, in si želiš, da te tako obravnavajo, in te pri tem ne spoštujejo, potem bodo razhajanja med tvojo versko in spolno identiteto velika.       
Solveig Anna Boasdottir
Cerkev na Islandiji je zaradi svojega odnosa do istospolnih parov doživljala eksodus vernikov. Foto: Dani Modrej
       Mislim, da je Cerkev na Islandiji takrat razumela, da si dela velikansko škodo, in so tudi pretehtali, kaj lahko z vztrajanjem pri tem pridobijo oziroma izgubijo. Ne vem sicer, koliko jih je pozneje spet vstopilo v Cerkev, ampak nekateri so. Skratka izstop je bil tisto, kar so ti ljudje lahko naredili, da so izrazili svoje nasprotovanje, in če danes vprašate ljudi o Cerkvi na Islandiji, vam bodo gotovo odgovorili, da je zelo liberalna Cerkev.       
Solveig Anna Boasdottir
Solveig Anna Boasdottir poudarja, da je bil prehod v cerkveni liturgiji za islandsko cerkev težaven Foto: Dani Modrej
       Odkritega sovraštva in nestrpnosti je gotovo bistveno manj kot pred dvema ali tremi desetletji.       
Solveig Anna Boasdottir
Solveig Anna Boasdottir meni, da je bolj kot vprašanje individualnih identitet pomembno vprašanje družbenih struktur. Foto: Dani Modrej
       Pnovno moramo premisliti različne zakonodaje, ki bi bile v korist ljudi, da bi jim omogočili osebni razvoj v različnih državah.       

Dodaj v

"Preden so duhovniki privolili v poročanje istospolnih parov, je Cerkev na Islandiji doživljala eksodus vernikov"

Intervju s Solveig Anno Boasdottir
5. januar 2018 ob 06:40
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Če ti dominantni religijski diskurz zapoveduje, kako moraš živeti, in ne spoštuje tvojih občutkov, da se počutiš drugače, kot to določa tvoje telo, bodo razhajanja med tvojo versko in spolno identiteto zelo velika," poudarja profesorica na teološki fakulteti islandske univerze Solveig Anna Boasdottir.

S to težavo se je namreč srečevala Evangeličanska cerkev na Islandiji, preden so duhovniki po sprejetju zakonodaje leta 2010, ki je izenačila poroke istospolnih parov, privolili v poročanje parov istega spola. Takrat so doživeli tudi velik upad števila vernikov, ki so se izpisovali iz Cerkve. Tako so ugotovili, da si Cerkev dela s tem veliko škode. Solveig Anna Boasdottir ob tem opozarja, da je pomembno tudi vprašanje razlik med generacijami, ki se je pokazalo že v sedemdesetih ob vstopu žensk med duhovnike.

Solveig Anna Boasdottir se v svojem raziskovalnem delu posveča predvsem študijam spolov, spolnosti ter krščanski, feministični in seksualni etiki. V Sloveniji je imela predavanje na temo spolnosti in feminizma, ki sta ga organizirala oddelek za filozofijo ljubljanske filozofske fakultete, Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa. Na predavanju se je osredotočila predvsem na izzive feminizma na področju spolnosti, zlasti z vidika problematik LGBT-skupnosti in spolnega dela.

Islandija je sicer, kot sama pravi, do gejev in lezbijk prijazna država, a obenem poudarja, da model, ki je bil učinkovit za nordijske države, ne bo nujno primeren tudi za druge države, ki imajo družbene posebnosti. Na utrjevanje heteronormativnosti poleg vere vplivata tudi nacionalizem in navsezadnje tudi popularna kultura, zato je po njenem mnenju bistvena analiza širšega družbenega konteksta, ki jo postavlja nad posamične individualne identitete.


Islandija je leta 2010 sprejela zakonodajo, ki omogoča poroke istospolnim parom. Je bilo predtem veliko javne razprave in polemik okoli vprašanja, zlasti z vidika, da gre obenem tudi za zelo religiozno državo?
Islandija je religiozna država, saj je večina prebivalcev vernikov, ampak je obenem tudi liberalna in laična država. Večina prebivalcev krsti otroke, večina ljudi hodi v cerkev in večina otrok hodi k verouku, pa tudi večina ljudi se cerkveno poroča, ampak vera ni dejavnik, ki bi usmerjal naše vsakdanje življenje in navade. Na Islandiji imamo 150 duhovnikov, med katerimi je bila pred dvema letoma opravljena raziskava, ali bi bili pripravljeni voditi obred poroke dveh ljudi istega spola, v okviru katere je pritrdilno odgovorilo 147 duhovnikov, odklonilno pa le trije. Tudi to pove nekaj o tem, kakšen je pogled vere na to vprašanje. Sicer je tudi Cerkev morala spremeniti svoje bogoslužje, a ta proces se je začel že leta 1996, ko je bila sprejeta zakonodaja, ki je urejala zunajzakonsko skupnost partnerjev istega spola, s katero so dobili vse pravice, ki prihajajo iz naslova poroke, razen možnosti posvojitve oziroma umetne oploditve.

Kakšen pa je bil odnos javnosti do parov istega spola pred letom 1996?
Od leta 1978 smo imeli dejavno nacionalno gejevsko organizacijo od leta 1978. Oni so bili vselej zelo glasni pri tem vprašanju, a prvih deset let njihovega delovanja je bilo najtežjih. Sicer so bili zelo glasni, ampak Islandija v tistem času, tako kot vsaka druga država, ni bila prijazna do gejev in lezbijk. Spremembe so se začele dogajati v devetdesetih letih, tako kot tudi v vseh drugih nordijskih državah, med katerimi je tako ali tako veliko sodelovanja na področju zakonodaje. Mi smo majhna država s 300 tisoč prebivalci in običajno preprosto prepustimo zakonodajno delo Norveški in Švedski, nato pa njuno delo prevzamemo. Tudi v tem primeru je bilo tako, saj je to zakonodajo najprej sprejela Švedska, mi pa smo jo leto dni pozneje.

A Cerkev je vendarle morala spremeniti bogoslužje, kot pravite. Je bil pred sprejetjem zakonodaje odnos Cerkve do istospolnih drugačen?
To je bolj generacijsko vprašanje, saj imamo danes veliko mladih duhovnikov, ki so se izobraževali na teološki fakulteti, ki je zelo liberalna. Starejši duhovniki pa so bili mnenja, da tovrstne poroke ne bodo mogoče. A to je podobna zgodba, kot je bila, denimo, z ženskami v duhovniškem poklicu. Leta 1973 smo dobili prvo duhovnico in takrat je nekaj starejših duhovnikov menilo, da se to ne bo obneslo. Skratka, tu gre za podoben mehanizem medgeneracijskih razlik.

Se kot profesorica na teološki fakulteti srečujete s težavami ali zadržki pri kritiki odnosa do Cerkve ali na splošno cerkvene etike?
Tovrstna kritičnost je zelo odvisna od posameznika. Ne pravim, da to počnejo vsi, sem pa sama to počela že zadnjih deset let in nikoli zaradi tega nisem imela nobenih težav. Že desetletje imamo tudi konference, na katerih kritično razpravljamo o teh temah. Ljudje se prerekajo in razmišljajo drugače, a to je običajna praksa v akademski sferi.

Je tudi to posebnost Islandije?
V ZDA je veliko zelo naprednih teologov, ki to počnejo že dolgo. Tudi sama sem veliko navdiha za svoje kritike našla prav pri teh katoliških teologih v zgodnjih devetdesetih letih, ko sem se začela ukvarjati s teologijo. Je pa položaj po mojem mnenju drugačen v južni in vzhodni Evropi v primerjavi s severno Evropo in ZDA. Po drugi strani pa imate tudi v ZDA zelo močne konservativne struje tako v katoliški kot tudi protestantski sferi. Skratka, tu je pester nabor idej. Sama uporabljam veliko teološkega diskurza na področju spolnosti in tematike LGBT in kombiniram s področjem spolnosti, ki je moje prvotno področje. Sama se ukvarjam z etiko spolnosti in delam na teološki fakulteti, ki vključuje tudi krščansko etiko na področju spolnosti.

V svojih delih ste večkrat izpostavili piramido sprejemljive in nesprejemljive spolnosti, ki jo je predstavila Gayle Rubin, kjer je na vrhu sprejemljivih spolnosti reproduktivna heteroseksualna spolnost med poročenimi, na dnu pa opredeljene nesprejemljive spolnosti, kamor so bile tudi uvrščeni istospolni pari. Kako se je ta piramida od osemdesetih let, ko jo je Gayle Rubin opisala, spremenila?
Ne gre le za eno spremembo, ki bi jo videli povsod. To je tudi težava, da v nekaterih družbah teh sprememb skorajda ni, zato je tudi Islandijo težko primerjati z drugimi državami. V kontekstu nordijskih držav, ki jih najbolje poznam, se je spremenilo to, da se na spolnost ne gleda kot na dobro ali slabo, ampak se usmerja v spoštovanje individualnosti ljudi in njihove svobode izražanja spolnih preferenc. V drugih družbah, ki jih je tudi veliko, pa kot vemo, na tem področju ni bilo bistvenih sprememb od osemdesetih. To je tudi čar te piramide, ki jo je vzpostavila Gayle Rubin, saj lahko prepoznamo družbe, kjer se ni nič spremenilo, in družbe, kjer je ta piramida popolnoma spremenjena.

Ste pa v tem večkrat poudarili, da nekaj, kar deluje v nordijskih državah, ne bo nujno uspešno tudi v kaki drugih držav. Katere so najpomembnejše razlike med posameznimi družbami, ki vplivajo na spremembe v odnosu do spolnosti?
To je kompleksno vprašanje, saj na ta kontekst vpliva zelo veliko dejavnikov. Če vzamemo za primer družbe, kjer je bil močan nacionalizem, je ta pogosto vključeval tudi paradigmo heteronormativnosti v smislu matere, očeta in otroka kot osnovne družbene celice. Skratka, to je bistveno širše vprašanje od religije. Na Islandiji je sicer pred desetletji religija vodila to paradigmo, a če bi imeli močan nacionalizem, bi bila lahko to gonilna sila te paradigme. Potem je tu tudi popularna kultura tisti dejavnik, ki vpliva na krepitev heteronormne paradigme, zato je v vsaki družbi treba najprej pogledati vse segmente in preveriti, kateri dejavnik drži pokonci to paradigmo.

Je bila paradigma heteronormativnosti močna v nordijskih državah?
Takrat je bilo povsod po Evropi bolj ali manj enako in po zadnjih raziskavah v jugovzhodni Aziji in Latinski Ameriki je bila tudi v državah, kot sta Argentina in Indija, močna "mačo" kultura, po kateri je oče glava družine in podobno. Po drugi strani pa so bile v teh državah tudi zelo raznolike vrste spolnosti. Prav zato poudarjam, da nekaj, kar deluje pri nas, ne bo nujno delovalo drugje. Ne,nazadnje pa so me na to opozorili tudi tuji gostje, ko sem pred časom predavala o švedskem modelu ureditve na področju spolnega dela, kjer so me na koncu opomnili, da jih je bilo strah, da jim bom ta model predstavljala kot najboljši za vse, saj so razmere drugje precej bolj zapletene.

V čem pa je bila na Islandiji ugnezdena paradigma heteronormativnosti?
Bila je enostavna v verski tradiciji. Nacionalizem tega ni spodbujal, mogoče v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ampak pozneje gotovo ne. Razlog, da moramo upoštevati tudi vero, je v tem da je bila katoliška vera zelo vplivna tudi v času liberalnih pogledov, ko so na Švedskem že snemali lahkotne pornografske filme. A tudi ti so imeli vključeno to paradigmo, da sta moški in ženska popolna enota, ki ju je Bog ustvaril.

Kaj je sprememba v bogoslužju pomenila za vernike oziroma ali je na tem področju mogoče govoriti o osebni razpetosti vernikov med versko identiteto in liberalnostjo?
Dokler ti dominantni religijski diskurz zapoveduje, da moraš točno določeno živeti, se pravi, kot moški ali ženska, in ne spoštuje, če ti rečeš, da se počutiš drugače, kot je tvoje telo, in si želiš, da te tako obravnavajo, in te pri tem ne spoštujejo, potem bodo razhajanja med tvojo versko in spolno identiteto velika. Na Islandiji je imela Cerkev pred sprejetjem zakonodaje do istospolnih parov nespoštljiv odnos, zato je tudi na stotine ljudi zapustilo Cerkev. Na Islandiji si sicer po materi samodejno del Cerkve, ampak ljudje imajo pravico Cerkev zapustiti in do sprejetja zakonodaje, ki je izenačila poroke, je prišlo do velikega eksodusa vernikov, ki so si želeli porok istospolnih parov, na katere pa Cerkev ni bila pripravljena. Ko je prišlo do tega eksodusa, so tudi prezirali vero. Mislim, da je Cerkev na Islandiji takrat razumela, da si dela velikansko škodo, in je pretehtala, kaj lahko z vztrajanjem pri tem pridobijo oziroma izgubijo. Ne vem sicer, koliko jih je pozneje spet vstopilo v Cerkev, ampak nekateri so. Skratka izstop je bil tisto, kar so ti ljudje lahko naredili, da izrazili svoje nasprotovanje, in če danes vprašate ljudi o Cerkvi na Islandiji, vam bodo gotovo odgovorili, da je zelo liberalna Cerkev.

So še vidne posledice te razpetosti vernikov?
Zdaj ne več. Ampak razprava je bila najburnejša pred 2010, ker je bilo takrat veliko teh ljudi, ki so bili istospolno usmerjeni in verni, pred dilemo, saj so imeli radi svojo Cerkev, a jim je ta ljubezen vračala s sovraštvom. Za majhno Cerkev, kot je islandska, je bilo to nevzdržno. Danes pa sem prepričana, da veliko ljudi iz LGBT-skupnosti ocenjuje Cerkev na Islandiji kot pozitivno.

Je bil ta prehod za Cerkev težaven?
Da. Tudi za tedanjega škofa je bil zelo težaven in je občutil posledice tega prehoda. Sicer ni neposredno odstopil zaradi tega, a dve leti pozneje se je škof vendarle zamenjal.

Se je pa v tem času verjetno spremenilo tudi delovanje nacionalne gejevske in lezbične organizacije?
V prvi vrsti so bili tisti, ki so začeli leta 1978, usmerjeni predvsem v geje in lezbijke, skratka mavrica je bila omejena le na dve skupini. Njihov prvi cilj je bil spoštovanje, saj takrat nihče ni upal niti pomisliti na poroke. V zadnjih desetletjih pa je ta organizacija postala krovna tudi za transspolne, interspolne in biseksualne ljudi. To gotovo je napredek. Tudi raziskava gejevskega zadovoljstva je Islandiji namerila visok indeks. Zdaj so zelo dejavni na področju interspolnih ljudi, torej ljudi, ki so rojeni z različnimi spolnimi značilnostmi. Prav zdaj se pri nas sprejema zakonodaja, ki bo prepovedala medicinske posege na otrocih, če ti ne bodo medicinsko nujni. Je pa za to organizacijo še veliko drugih področij, kjer imajo veliko dela. Islandija ni noben raj ali kaj takega.

Katere pa so te pereče teme?
Glede na poročilo, ki ga je izdala Evropska komisija na področju rasizma in nestrpnosti, potrebujemo na Islandiji bistveno bolj oprijemljivo zakonodajo proti diskriminaciji. To pomeni, da četudi so stvari na tem področju bolje urejene kot drugje, je oprijemljivost naše zakonodaje, denimo v primeru sovražnega govora, šibka. Nismo dovolj dobro uresničevali zakonodaje na teh področjih. Še so potrebne spremembe zakonodaje, s katerimi se bo morala ta organizacija ukvarjati.

Je močna kolektivna identiteta v LGBT-skupnosti, ki se je oblikovala v času hujših diskriminacij, še potrebna, ali mogoče vidite kot naslednji korak zmanjšanje pripisovanja pomena spolnim preferencam?
Težko je to reči, a sama menim, da so se stvari močno spremenile. Odkritega sovraštva in nestrpnosti je gotovo bistveno manj kot pred dvema ali tremi desetletji. V Rejkyavijku je občina sklenila sporazum z nacionalno organizacijo, da bo ta organizacija poučevala v vseh šolah v mestu o temah, pomembnih za istospolno usmerjene. Tako bo organizacija zdaj plačana, da bodo organizirali izobraževanja za starejše učence. To mislim, da je učinkovit način podajanja teh tem, saj bodo tematiko predstavljali ljudje neposredno in na podlagi svojih izkušenj, tudi iz preteklosti. Skratka, na različne načine poskušajo zadevo normalizirati, da ta identiteta ne bi postala tako močna.

Ne nazadnje je tudi Gayle Rubin argumentirala, da ima spolnost preveč pripisanih pomenov.
Njena vizija je bila, da bo nekoč spolnost samo ena izmed številnih segmentov identitete, ki pa ji ne bomo pripisovali več toliko pomena. Ideja, da bi se pomen te identitete bolj uravnotežil, še živi.

Po drugi strani pa pomen spolne identitete ne bledi, temveč v sodobnem času dobiva vse večje razsežnosti tudi z vidika različnih individualnih identifikacij znotraj področja spola ...
Ena rešitev te problematike je v tem, da se to pač predstavi kot individualna zasebna zadeva, ki ne bi smela motiti tretje osebe. Se pa premikamo v individualizirano ideologijo, kjer se vsak identificira z nečim posebnim. Ampak sama menim, da je namesto osredotočenja na identitete potrebno osredotočanje na segmente družbe, kot so religija in ideologije in družbena struktura, ki omogočajo ljudem, da lahko živijo in se ob tem dobro počutijo. Potrebno je osredotočenje na strukture, in ne na posamezne identitete.

Menite, da je v današnjem času več osredotočenosti na posameznikovo identiteto namesto na družbene strukture?
Sama zase bi lahko rekla, da nimam interesa sebe izgubljati med različnimi identitetami, ki bi jih morala spoštovati, ampak me bistveno bolj zanima vprašanje, kaj je v družbi takega, ki omogoča nespoštovanje ljudi. Zato se tudi bolj ukvarjam z zakonodajo in ideologijo. To pomeni, da moramo spet premisliti različne zakonodaje, ki bi bile v korist ljudi, da bi jim omogočili osebni razcvet v različnih državah. Ideologije, kot sta nacionalizem ali pa krščanska ideologija družine med moškim in žensko, so tiste, ki jih moramo premisliti, saj omejujejo ljudi pri osebni sreči.

Ali sprememba zakonodaje neposredno vpliva tudi na ideologijo?
Ti procesi potekajo v obe smeri, saj je tudi na Islandiji sprememba zakonodaje leta 2010 in ne nazadnje tudi 1996 popolnoma spremenila način, kako ljudje lahko živijo. Lahko so živeli odprto, tako da je bilo tudi težko nadaljevati ideologijo, ki bi bila v nasprotju z zakonodajo. Skratka zakonodaja vendarle pusti svoje pečat pri spreminjanju vrednot in ideologije.

Omenili ste tudi popularno kulturo, ki jo je v svojih delih izpostavljala tudi Gayle Rubin. Kako močan pa je njen vpliv v kontekstu ideologije in zakonodaje?
Je del pestre konstelacije vsega, kar vpliva na družbeni kontekst. Popularne kulture ni mogoče izključiti, saj po mojem mnenju ta še vedno poudarja heteronormativnost, torej odnose med moškimi in ženskami. Najbolj priljubljene serije večinoma vključujejo ta model in predstava heteronormativnosti je zelo močna, tudi če pogledate 10 ali 20 novih filmov na leto, lahko ugotovite, da je razmeroma malo alternativ tej kulturi. Ženske in moški so večinoma predstavljeni v stereotipizirani vlogi. Paradigma heteroseksualnosti je predstavljena in ponovno predstavljena vedno znova v filmih, nadaljevankah, glasbenih videospotih in drugih segmentih popularne kulture, ki poudarjajo lik močnega moškega in ženske, ki je v njegovem zavetju.

A ta vpliv ni bil dovolj, da bi se na Islandiji ohranila ta heteronormativna paradigma?
V tej zakonodaji, kjer Cerkev ponuja poroke istospolnih, je največji premik oziroma odmik od heteronormativne paradigme. Saj postavlja to paradigmo ob bok drugi in ponuja človeku možnost, da živi, kot si sam izbere, ob bok drugemu, ki živi drugače. To je velik premik, ki bo vplival tudi na prihodnje generacije. Zlasti z vidika procesa izstopa iz omare, kot se reče razkritju spolne usmerjenosti. Že danes te metafore ne potrebujemo več, gotovo pa je ne bodo potrebovali moji vnuki.

Ste tudi kritični do feminizma, za katerega pravite, da bi se moral ukvarjati tudi s temami na področju spolnosti ...
Tu se zgledujem po Gayle Rubin, saj sta spol in spolnost zelo prepleteni temi, a je zelo zdravo, da se na spolnost pogleda tudi ločeno. Dediščina radikalnega feminizma je bila zelo negativna do spolnosti, in menim, da zato tudi niso bili učinkoviti pri drugih temah, kot je denimo spolno delo, kjer jim je sporen že sam termin. Sama mislim, da ne glede na to, kdo si, sama sem feministka že 20 let, moraš znati prisluhniti in poslušati, biti ponižen in se tudi učiti iz svojih napak. To so pravzaprav osnovne človeške odlike, a žal na področju spolnega dela, ki je ena od perečih tem na področju spolnosti, tega ni. Veliko feministk to vidi kot najhujšo stvar na svetu in želi rešiti te spolne delavce, ti pa jim odgovorijo z Ne, hvala. Kaj storiti zdaj? Je sicer veliko načinov, kako o tem razmišljati, ampak danes je treba upoštevati predvsem izsledke raziskav in različnih poročil, ki jih ni malo in temeljijo na intervjujih s spolnimi delavci, ki so v okviru teh raziskav tudi izpostavili njihove najbolj pereče težave. S tem se mora danes feminizem spopadati odkrito in znati tudi prisluhniti tem ljudem.

Luka Lukič
Prijavi napako
Komentarji
jakosol
# 05.01.2018 ob 09:46
To je tipičen primer supermarket krščanstva. Iz nauka izbrišeš zapovedi, ki ti niso všeč in vključiš norme, ki so trenutno v modi.
patriot1970
# 05.01.2018 ob 09:28
"Preden so duhovniki privolili v poročanje istospolnih parov, je Cerkev na Islandiji doživljala eksodus vernikov"....in odkar so istospolne poroke dovoljene,........je v cerkvah nazaj gužva?

Koliko propagande in zavajanja!
janez100
# 05.01.2018 ob 09:04
Ko človek sebe javno proglaša za naprednega, potem že veš da dialog očitno ni mogoč...
jakosol
# 05.01.2018 ob 09:35
Islandija je religiozna država, saj je večina prebivalcev vernikov, ampak je obenem tudi liberalna in laična država. Večina prebivalcev krsti otroke. Večina jih hodi v cerkev in večina otrok hodi k verouku, pa tudi večina ljudi se cerkveno poroča, ampak vera ni dejavnik, ki bi usmerjal naše vsakdanje življenje in navade.

Torej je vernost na Islandiji zgolj folklorna lupina. Vere brez vsebine ni. Vernika ne naredi zgolj obiskovanje maš in opravljanje običajev. Nekaj podobnega se dogaja tudi pri nas, kjer so postale maše in verski običaji zgolj folklora oz. navada brez prave vsebine.
el CARTEL
# 05.01.2018 ob 09:36
zopet ta tema.
no pa dajmo...

s katero so dobili vse pravice, ki prihajajo iz naslova poroke, razen možnosti posvojitve oziroma umetne oploditve

to pa dvomim, razen če v zakonu izrecno piše da ne morejo posvajati. in če to piše, se bodo oglasili in rekli da se gre za "diskriminacijo".

v spoštovanje individualnosti ljudi in njihove svobode izražanja spolnih preferenc

mislim,d a večino ne zanimajo spolne preference drugih.
seveda smo pa ožigosani tisti, ki menimo, da je za otroka bolje če ima tako očeta kot mamo (verjetno že zaradi tega moj komentar ne bo objavljen).

Če vzamemo za primer družbe, kjer je bil močan nacionalizem, je ta pogosto vključeval tudi paradigmo heteronormativnosti v smislu matere, očeta in otroka kot osnovne družbene celice

no jaz nisem ne nacionalist ne fašist, pa mislim, da je hetero-družina osnova družbe.
grozno razmišljanje, vem.
kako "srednjeveško".

kaj pa je alterantiva? homoseksualci - kolikor vem - otrok ne morejo imeti. a je osnova družbe poročen homoseksualni apr brez otrok? ali pa kupijo otroka in so potem družina?

popularne kulture, ki poudarjajo lik močnega moškega in ženske, ki je v njegovem zavetju.

po novem poudarjajo "možnih žensk" in cmeravih moških. kar pejte v kino (wonder-woman, Star Wars). skratka fikcija

btw zakaj je ta tema pod nadzorom? včasih se je cenzura uporabljala le za pribežnike (verejtno po direktivi EU), sedaj že pod temami o homoseksualcih cenzor dela - od kdaj je to "občutljiva tema"?
bomo videli, če bo objavljen tale komentar, ki ne krši nobenih pravil MMC-ja. mogoče pa cenzorju "ni všeč".
routar
# 05.01.2018 ob 09:38
Zanimivo mi je to, da se protestantske cerkve hvalijo, kako se držijo Svetega pisma. Očitno se na Islandiji Evangeličanska cerkev ne zmeni kaj dosti za Sveto pismo.
povzetek
# 05.01.2018 ob 09:33
@Skippy
komercializacija seksa in golote je zelo dobro izkoriščena v ZDA in Evropi, omejuje se pa brezplačno in prostovoljno. Regresija po seksualni revoluciji je že tako huda, da (v ZDA) učitelj, ki učence poučuje o aktu v umetnosti izgubi službo.
themetun
# 05.01.2018 ob 09:54
Za enakopravno državo, v kateri Cerkev nima kaj iskati? Kako nekomu uspe nasprotovati samemu sebi v dveh zaporednih stavkih?
E24
# 05.01.2018 ob 09:46
Nordijske države ustvarjajo teror brezspolne družbe, kjer se WC-ji v sodobnih zgradbah ne ločijo več na moške in ženske. Je to smer, v katero želimo?

Računam na zdrav razum sredozemskega prostora (ali pa če hočete Balkana), da se to tukaj ne zgodi.
Ramus
# 05.01.2018 ob 09:47
Islandija je religiozna država, saj je večina prebivalcev vernikov, ampak je obenem tudi liberalna in laična država. Večina prebivalcev krsti otroke, večina ljudi hodi v cerkev in večina otrok hodi k verouku, pa tudi večina ljudi se cerkveno poroča, ampak vera ni dejavnik, ki bi usmerjal naše vsakdanje življenje in navade.

Če vera ni glavni dejavnik, ki bi usmerjal vsakdanje življenje, potem ne moremo govoriti o krščanstvu,....
Roky89
# 05.01.2018 ob 08:36
Vsak se naj zase pobriga in ne vtika nosa v življenja drugih ljudi, če s tem kako živijo ne povzročajo nobene ozipljive škode drugim. Če se pa kdo počuti manj vrednega, če se lahko nekdo drug poroča kot on sam, pa je to čisto njegov problem.
Prešvican
# 05.01.2018 ob 10:13
Cerkvena poroka in civilna poroka sta tako ali tako že ločeni. Samo cerkvena pri nas pred državo ne pomeni nič. Torej je tu ločitev v praksi že popolna. Pravica o posvojitvi otrok homoseksualnih parov pa je tema, ki v resnici nima veze s Cerkvijo. Seveda slednja zastopa konzervativno stališče, za kar ima vso pravico, prava dilema tu pa ni religiozna ampak razvojno -psihološka.
alah
# 05.01.2018 ob 10:08
A to naj berem kot reklamo, sprejmite homoseksualnost v cerkev, pa bo bolj popularna?

Konzervativne vrednote, ki jih zagovarja cerkev, le te jemlje kot univerzalne. Ne glede na trenutno stanje in razpoloženje človeštva bodo s stališča cerkve vedno veljavne. Le te se spreminjajo zelo počasi v času več generacij in so imune na trenutne trende. Sprejemanje homoseksualnosti bo cerkev tehtala naslednjih 200 let in vprašanje, če se bo kaj bistvenega spremenilo, zagotovo pa nas takrat več ne bo.

Problem sodobnega človeka je, da slavi dosežke zadnjih desetletij kot prelomne in vrhunske. Še vedno pa imamo bogate in reveže, srečne in nesrečne, zdrave in bolne kot včasih. Osnovni problemi ostajajo enaki skozi stoletja. Nihče ne ve, kako bodo naše obdobje ocenjevali čez 500 let, morda bodo govorili o mračnem obdobju izbruha dekadentne kapitalistične miselnosti in o moralnem razvratu - čeprav je nam danes ta način življenja morda všeč.
STRIKE
# 05.01.2018 ob 09:40
Jaz sem z predsodki končal pred 20 leti.

Preprosto ne vidim nobenega razloga da bi istotpolno usmerjene obravnavali drugače kot nas!
skuggi
# 05.01.2018 ob 09:36
Skippy
Ocitno nisi se nikoli bil na islandiji
vrtojb5
# 05.01.2018 ob 23:21
Taki članki so pranje možganov in vsiljevanje nekih norm, ki ne bodo nikoli normalne.
glasnost
# 05.01.2018 ob 10:54
Vernik je tisti, ki spoštuje običaje. Če vernik ne hodi k maši in ne opravlja običajev, pač ni vernik.

Ampak če hodiš v cerkev samo zaradi tradicije, ne da veruješ v Boga, nisi vernik. Sicer pa mi je (verna) prijateljica pred leti, ko sem kritiziral, da je zaradi okostenelosti Cerkve in njenih srednjeveških dogem vedno manj ljudi v cerkvah, rekla: "Bolje, da nas je manj, pa da smo tisti ta pravi."
el CARTEL
# 05.01.2018 ob 09:52

jakosol
# 05.01.2018 ob 09:46
Prijavi neprimerno vsebino
To je tipičen primer supermarket krščanstva. Iz nauka izbrišeš zapovedi, ki ti niso všeč in vključiš norme, ki so trenutno v modi.


vsaka organizirana religija je "supermarket".
saj veste

18 »Katerih?« mu je rekel. Jezus je dejal: »Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! 19 Spoštuj očeta in mater! in Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« 20 Mladenič mu je rekel: »Vse to sem izpolnjeval;
kaj mi še manjka?« 21 Jezus mu je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« 22 Ko je mladenič slišal to besedo, je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.
(luka 18:22; Matej 19:18).

ne vem če se cerkve držijo tega
freestar
# 05.01.2018 ob 11:15
"Če ti dominantni religijski diskurz zapoveduje, kako moraš živeti, in ne spoštuje tvojih občutkov, da se počutiš drugače, kot to določa tvoje telo, bodo razhajanja med tvojo versko in spolno identiteto zelo velika."

Ne mi rečt? Kaj, ko bi šla Boasdottirjeva svoje nebuloze predatvat na bližnji vzhod, ali pa v Afganistan in Pakistan, zagotovo bi jo poslušali z odprtimi usti? Da bo komedija popolna pa svoje trditve podkrepi z omembo eksodusa vernikov iz Islandije, predno so uzakonili istospolne poroke. Heteroseksualni Islandci so se v preteklosti izseljevali zaradi finančnega zloma države, saj se ne bodo selili zaradi prepovedi istospolnih porok, ker homoseksualcev zopet ni toliko, da bi lahko tako pompozno govorili o eksidusu.
Če ženska že nekaj trdi, naj to podkrepi z dejstvi. Toorej, koliko vernih homoseksualcev od skupnega števila Islandcev se je pridružilo temu eksodusu? Dvomim, da kaj veliko, saj homoseksualci ne prevladujejo v tamkajšnji populaciji.
ebdb
# 06.01.2018 ob 10:27
Ta intervju je z profesorico na Teološki fakulteti je tak kot da bi ga opravili z profesorico na levo usmerjeni humanistični fakulteti..... ?
zeus.zeng
# 05.01.2018 ob 11:44
Večina jih hodi v cerkev in večina otrok hodi k verouku, pa tudi večina ljudi se cerkveno poroča, ampak vera ni dejavnik, ki bi usmerjal naše vsakdanje življenje in navade.
-------------------
nisem veren , vendar se z gornjim ne morem strinjati . Vsaka vera je mešanica psihologije in morale , morala pa je odsev dolgotrajnih izkušenj in ne muha enodnevnica . Ali ne vidimo kako je sodoben človek popolnoma dezorjentiran , ko ne več zakaj je sploh na svetu . Že res , da mu sodobni neo-kapitalizem za kompenzacijo punuja megamarkete , da se tam zapravi vse z garanjem prisluženo - ampak ali ni le nekaj zadaj ? pa vera gor ali dol ....
firtoh
# 05.01.2018 ob 10:48
Sam, po krstu, spadam v evangeličane,drugače sem ateist.Na Islandiji se veliko ljudi vrača k nordijski mitologiji in čaščenju nordijskih bogov,kar ni nič slabega.Ne vem,če je razlog,poročanje istospolnih.Bratranec že deset let živi na Islandiji(kuhar v hotelu) in pravi,da so njegovi sodelavci vsi mahnjeni na Vikinge in vse kar je povezano s tem,še posebej po nadaljevanki na kanalu History.
alesko007
# 05.01.2018 ob 10:04
Za enakopravno državo, v kateri Cerkev nima kaj iskati? Kako nekomu uspe nasprotovati samemu sebi v dveh zaporednih stavkih?

Govorim o Cerkvi - organizirani religiji. Korporacija ali Cerkev, zame je isto. V državi in v pravnem sistemu si ne zasluži nobene moči.
Grof_von_Baron
# 05.01.2018 ob 20:44
Veram gre najbolje tam kjer je rodnost velika. V nerazvitih državah. Prednost imajo slabo izobražene skupnosti in/oz. tiste s slabšin socialnim stanjem, kar gre ponavadi z roko v roki. To je recept za širjenje vere. Drugega ni.

Na Zahodu cveti samo ena religija z najbolj retardiranimi dogmami v zgodovini religij in sicer religija enakosti, skonstruiranih spolov, itd. In to prav med raznoraznimi kvaziizobražneci kot je avtor tegale posta zgoraj. Pa inkvizicije, ki jo izvaja se ne bi sramovala niti prava inkvizicija. Danes si lahko brez problemov vtakneš krucifiks v anus in letaš okoli, lahko razglasiš to za "umetniško instalacijo", ampak probaj reči, da tipi, ki si odrežejo tiča niso ženske, ampak samo mentalno bolni tipi. No probaj to reči na kaki "ugledni" zahodni institiuciji...
pietetnik
# 05.01.2018 ob 17:29
Če ne bo zagotovljena zaščita klasične družine: mož, žena in otroci,
se lahko vsi izpišejo iz Cerkve... Ampak, čez 100 let bodo ostali samo tisti, ki so zvesti klasičnemu nauku krščanstva.

Vse ostale zveze nimajo prihodnosti, saj ne morejo biti rodovitne...
mata_tata
# 05.01.2018 ob 15:01
Slabo se piše veri, ki se trendovsko obnaša po trenutnih željah 'kao' vernikov.
delfino_
# 06.01.2018 ob 15:15
Torej je vernost na Islandiji zgolj folklorna lupina. Vere brez vsebine ni. Vernika ne naredi zgolj obiskovanje maš in opravljanje običajev. Nekaj podobnega se dogaja tudi pri nas, kjer so postale maše in verski običaji zgolj folklora oz. navada brez prave vsebine.

Žal so protestantske ločine že zdavnaj zgubile svoj smisel. Zato pa je toliko njihovih cerkva praznih, mnoge celo prodajajo za posvetne namene. Bog v teh cerkvah ni bil nikoli na prvem mestu, dosti večja vrlina jim je recimo denar. Smisel protestantizma je bil itak izvorno v nasprotovanju rimski Cerkvi in enkrat ko so dosegli svoje je to bilo to.
Sklonjen
# 06.01.2018 ob 08:39
""Če ti dominantni religijski diskurz zapoveduje, kako moraš živeti, in ne spoštuje tvojih občutkov, da se počutiš drugače, kot to določa tvoje telo"

Včasih je veljalo za vredno, če je duh vladal in obvladal telo, danes telo obvladuje duha, kar pojasni marsikaj pa še lažje je!
prizemljen
# 05.01.2018 ob 16:48
woodoo čez 30 let se bodo otroci rojevali brez potrebe moškega in ženske
borut-blas bilo bi zelo lepo če bi pri nas obstajal poklic mama rojevalka, kjer bi lahko kdorkoli svojemu oplojenemu jajčecu za primerno plačilo v njeni maternici z umetno nosečnostjo pomagal da se rodi na svet

Odgovora na zgornja, milo rečeno precej grozljiva predloga, nista šla mimo administratorja, ki je najbrž reagiral na omembo določene države. V tej državi so namreč v 30-ih in 40-ih letih 20. stol. uresničevali program rojevanja z "rojevalkami" in ob pomoči "osemenjevalcev".
Je pa zanimivo, da tako zelo podpirate divji neoliberalni gnili kapitalizem, da bi trgovali s človeškimi telesi in otroki. Sicer pa se to na žalost že dogaja in niste odkrili nič novega. Na tak način na veliko izkoriščajo revne ženske zlasti v Indiji (bogati, recimo izraelski in ameriški pari, tudi homoseksualni), v ZDA je to mala industrija... In vi si želite te možnosti? Obstaja seveda tudi možnost prodaje krvi in organov.
amigo
# 05.01.2018 ob 14:06
Island ima 200.000 prebivalcev in ni katoliška, ampak protestantska dežela. Tako jo težko primerjamo s Slovenijo. Pri vsem napredku znanosti pa še nimamo odgovora na enostavno vprašanje? Je homosexualnost prirojena, privzgojena ali pa kombinacija obojega?
beton
# 05.01.2018 ob 11:44
Zavajanje na višku. Ne upajo si pogledat v ogledalo in natočiti čistega.
zeus.zeng
# 05.01.2018 ob 11:38
Toorej, koliko vernih homoseksualcev od skupnega števila Islandcev se je pridružilo temu eksodusu? Dvomim, da kaj veliko, saj homoseksualci ne prevladujejo v tamkajšnji populaciji.
----------------
Jasno je da gospa Solveig Anna Boasdottir s svojimi dezinformacijami zavaja in opravlja propagando za njej ljubo platformo . Meni je zanimiva ,,volja do moči ,, vseh ki se čutijo naravno prikrajšani . Storijo in uporabijo namreč vsa možna sredstva, da bi prepričali širšo družbo, da se je dosedaj motila in da je prav tisto kar je postavljeno na glavo ...
IndyBob
# 05.01.2018 ob 11:05
V smislu uravnotezenosti in enakopravnosti bi pricakovali naslednji intervju s kakim konzervativnim teologom. Nato spet kakega LGBT aktivista, pa konzervativca, itd.

Samo v sanjah.
hehet
# 06.01.2018 ob 12:46
Pa še to, da gospa govori o eksodusu "vernikov" v Cerkvi kot o nečem groznem, kar je nujno bilo treba popraviti, tudi pove dovolj. Vernih ljudi ta eksodus ne bo motil, samo tiste, ki Cerkev pojmujejo cinično, torej kot institucijo, ki potrebuje čim več vernikov, bo ta reč zmotila, oz. se jim bo zazdela problematična. Grozljiva gostja, šokantno ignoranten intervju.
hehet
# 06.01.2018 ob 12:44
Vem, da je to nihilistom kot so ta gospa in izgleda da prebivalci Islandije težko razumeti, ampak če vera ne usmerja tvoje vsakdanjosti, temveč ti služi samo za udeleževanje obredov iz nekega vzgiba tradicije itd., potem žal, res žal da moram razočarat te ljudi, ampak potem, oprostite - niste verniki.
Enako velja za izjavo o tem, kako cerkev ne spoštuje vaših teles, oprostite ampak Cerkev, ki na prvo mesto postavi posameznikovo telo, ni Cerkev, temveč samo še ena laična liberalna institucija. Žal.
pietetnik
# 05.01.2018 ob 17:30
To kaže na propad civilizacije.
Prišli pa bodo ljudje iz Afrike in Azije in imeli otroke in družine... To je blagoslov, ki ga ne more dati noben protestantski duhovnik ali duhovnica.
vox14
# 05.01.2018 ob 12:40
IndyBob: "Danasnja druzba je kot kot gliser na razburkanem morju. Hitro spreminjanje smeri in mimo bezeca pokrajina, ki ji je tezko slediti.
Cerkev pa je kot tanker, ki potrebuje vec kilometrov, da spremeni smer ali hitrost. In prav je tako. Po celem tednu zivcnega hitenja, se lahko za eno uro vsedes v cerkvi in vse izgleda skoraj tako kot pred desetletji / v mladosti. Cerkev je nasa tolazba za hitro spreminjajoci se svet."

Hvala za tale komentar. Nisem veren in me močno moti neiskrenost in hinavščina verskih moralnih pozicij, predvsem uradnih. Tale vaš komentar pa se mi zdi prav sveže iskren. Ljudje hodijo v cerkev oz. so del religije zaradi zelo različnih vzrokov, potreb. In prav nič ni napačno če si pač želiš miru in domačnosti oz. tolažbe in to iščeš v cerkvi. Tudi strinjati se ni treba s progresivnimi idejami.
Problem nastane takrat, ko ti tvoja prepričanja onemogočajo sprejemanje drugega in vplivajo na ali pa direktno povzročajo škodo sočloveku. S tem se pa ne strinjam in mislim, da se s tem ne more strinjati član (kolikor toliko) funkcionalne družbe.

Imam veliko (predvsem tradicionalno) vernih prijateljev. In nihče od njih se ne strinja z doktrino cerkve tam, kjer očitno posega v človeške svoboščine in pravice.
Ali je to dejstvo kritika cerkvenih doktrin, ki jih normalno moralno razvit človek mora zavreči ali potrditev vrednosti življenja v cerkveni skupnosti, ki jim kljub neživljenjskim prepričanjem vseeno daje dovolj pozitivnega, da v njej vztrajajo...pa naj si odgovori vsak sam.
jakosol
# 05.01.2018 ob 12:29
@copcop

jakosol
Torej je vernost na Islandiji zgolj folklorna lupina. Vere brez vsebine ni. Vernika ne naredi zgolj obiskovanje maš in opravljanje običajev. Nekaj podobnega se dogaja tudi pri nas, kjer so postale maše in verski običaji zgolj folklora oz. navada brez prave vsebine.

Je bilo kdaj drugače? Kaj pa je vera drugega kot spoštovanje kolektivnih pravil? Vernik je tisti, ki spoštuje običaje. Če vernik ne hodi k maši in ne opravlja običajev, pač ni vernik.


Sem napisal, da zgolj obiskovanje maš in opravljanje običajev še ne naredi vernika. Po tvoji logiki je potem tudi veliko deklariranih ateistov vernikov. Npr. Pahor se večkrat letno udeleži maše. Pred veliko nočjo nesejo jedi k žegnju tudi ''ateisti'', ker jemljejo to kot običaj, morda še od svojih vernih prednikov. Vendar zgolj to še ne pomeni, da gre za vernike. Veren je tisti, ki ponotranji zapovedi in jih dejansko tudi živi oz. se trudi živeti po njih. K maši pride lahko vsak, saj na vhodu ni detektorja, ki bi zaznal npr. ali je nekdo krščen, ima vse zakramente. Cerkve so odprte za vse, vernike, nevernike, agnostike, drugače verne, turiste, naključne obiskovalce itd.
Tudi papež Frančišek je omenil, da je bolje biti ateist kot hinavski katolik. Danes je po Evropi in tudi Sloveniji mnogo teh ''hinavskih'' kristjanov, ki navzven delujejo verno (maše, običaji), živijo pa in sprejemajo odločitve (politiki), ki so v popolnem nasprotju s krščanskim naukom.
woodoo
# 05.01.2018 ob 10:21
Tudi to je Islandija in ne samo vzgled pri zaprtju bančnikov. Tudi pri nas cerkev izgublja podpornike, ljubezni do boga ali do osebe istega spola ne moreš ločevati, pa čeprav bi hotel. Sam ne verujem v boga, verujem pa v ljubezen, pa naj bo to ljubezen do boga, do partnerjev ali do istospolne osebe. Po ljubezni vsi hrepenimo in le nevoščljivi človek lahko nergira ljubezni med dvema odraslima. Srečni in ljubljeni se tega zavedamo :)
RKC še vedno močno udriha po istospolnih državljanih evrope (tudi vernikih), na drugi strani je pa liberalna pri migranski in begunski problematiki. Papež moli za migrante muslimanske vere, jih primerja kot Marijo z Jezusom, ki iščeta topel in varen dom,... kdaj je molil za istospolne? OK, ne bo jim sodil je rekel, dopušča pa da jim sodijo njegovi podrejeni po svetu.
Pri referendumu je cerkev strašila, da bodo začeli fantke v šoli oblačiti v krilca če bo sprejet družinski zakon. Edina ustanova, ki v Sloveniji oblači fantke, fante kot starejše v krilca je cerkev. Strašiti z sadomo in gomoro, pa na koncu vidimo, da se največje svinarije zgodijo prav pri njih....
Če vzamem, da je nauk ne delaj drugemu tisto, kar ne želiš, da drugi delajo tebi je razlaga preprosta. RKC želi ostati monopolist pri tistih strahovih s katerimi vas je prepričala, da ste odrekli podporo dvema, ki verujeta v ljubezen,.. po kateri vsi hrepenimo. Mejte se radi ;)
samuelcek
# 05.01.2018 ob 10:19
Prosim še za predstavitev mnenja zavoda Ž!ivim. Da dobimo uravnoteženo sliko.
Miham
# 05.01.2018 ob 10:14
sem pa mislil, da so protestanti

oziroma O KATERI cerkvi je govora?!?
pace
# 05.01.2018 ob 14:59
@"Bog je Ljubezen!"

Ne ljubi Boga, kdor ne ljubi resnice, ker Bog je tudi resnica o stvareh.
Tudi Kristus je govoril o Resnici, ki osvobaja in Resnice (pisane z veliko začetnico) si pač ne more človek poljubno izmišljevati.
Ljudje, ki so identiteno moteni " če ti rečeš, da se počutiš drugače, kot je tvoje telo, in si želiš, da te tako obravnavajo, in te pri tem ne spoštujejo, potem bodo razhajanja med tvojo versko in spolno identiteto velika." bi morali biti kot takšni tudi obravnavani, ne pa, da se naenkrat zavrže vse psihološko analitične, filogenetske in ontogenetske znanosti, ki morajo danes molčati ob nastopih aktivistov kot je intervjuvanka v članku.
Grof_von_Baron
# 05.01.2018 ob 14:17
profesorica na teološki fakulteti islandske univerze Solveig Anna Boasdottir.
Solveig Anna Boasdottir se v svojem raziskovalnem delu posveča predvsem študijam spolov, spolnosti ter krščanski, feministični in seksualni etiki.

LOL kako zelo zastarel sem, ker sem mislil, da se na TEOloški fakulteti ukvarjajo z vrpašanji, povezanimi z bogom. No ampak študije spolov, enakost, itd.. so neke vrste novega Boga in dogme na Zahodu, tako da ima smisel.

To je kompleksno vprašanje, saj na ta kontekst vpliva zelo veliko dejavnikov. Če vzamemo za primer družbe, kjer je bil močan nacionalizem, je ta pogosto vključeval tudi paradigmo heteronormativnosti v smislu matere, očeta in otroka kot osnovne družbene celice. Skratka, to je bistveno širše vprašanje od religije. Na Islandiji je sicer pred desetletji religija vodila to paradigmo, a če bi imeli močan nacionalizem, bi bila lahko to gonilna sila te paradigme. Potem je tu tudi popularna kultura tisti dejavnik, ki vpliva na krepitev heteronormne paradigme, zato je v vsaki družbi treba najprej pogledati vse segmente in preveriti, kateri dejavnik drži pokonci to paradigmo.

Itak, vera, nacionalizem, popkultura, vse mračne sile so se povezale in ustvarile to zlobno stvar imenovano "heteronormativnost". Razen seveda dejstva, da heterosekualnost JE normalna (norma= velika večina) in če enkrat ne bi bila normalna, tudi te družbe ne bi bilo več.
lilija.n
# 05.01.2018 ob 13:04
Samo da ne bo pomote, saj iz članka je potem razvidno, iz naslova pa nikakor: ne gre za Katoliško Cerkev, ampak za evangeličane... Članka si sicer nisem prebrala do konca, me je presenetil le naslov, ki zavaja...Katoliška cerkev nikakor ne poroča in nima namena poročati istospolnih.
zeus.zeng
# 05.01.2018 ob 12:35
freestar
Če ženska že nekaj trdi, naj to podkrepi z dejstvi.
--------------------
ona razmišlja na način : kaj bi z dejstvi , ko pa mi tisti ki me poslušajo ali berejo verjamejo na besedo . In ima prav . Že od nekdaj so vse vrste ,,svečenikov ,, od verskih do sodobno moralnih pa tudi političnih verjeli da je vsaka laž posvečena z dobrim namenom . Prav za prav zdaj že težko srečaš človeka ki bi si upal govoriti resnico , saj bi bil ignoriran , cenzuriran , osovražen in zasmehovan ...
Radoveden
# 05.01.2018 ob 11:35
Večina jih hodi v cerkev in večina otrok hodi k verouku, pa tudi večina ljudi se cerkveno poroča, ampak vera ni dejavnik, ki bi usmerjal naše vsakdanje življenje in navade.

Butasto da delaš nekaj samo zato ker dela sosed ali tvoja stara mama, zato samo da ne bodo rekli zakaj pa ti ne, da to pa ni prav. Ne veš pa zakaj pravzaprav to počneš. Veš samo "da je prav" ne pa tudi zakaj. In takih "vernikov" je precej več kot tistih ki vedo točno povedati zakaj verujejo.

To zame niso nobeni verniki. Čas bi bil da bi skapirali da počnejo nekaj v tri krasne in da si to tudi priznajo.
zeus.zeng
# 05.01.2018 ob 11:24
Baltzar87
verjetno večina od vas ne ve, da se inkarniramo enkrat v enem spolu, drugič v drugem.
--------
kakšna reinkarnacija neki , živo bitje se pač rodi enega ali drugega spola vse seveda v funkciji ustvarjanja novega življenja - nedefinane narava blagohotno selektira . Tu ni nobenega umovanja in tu je vsa logika ...
cicmen
# 07.01.2018 ob 16:37
Bog je večen in ne spreminja svojih zakonov: ne prešuštvuj, ne nečistuj, ne želi svojega bližnjega žene ali moža...
lavrica98
# 05.01.2018 ob 20:23
ne pozabimo da govori v imenu protestantske cerkve, za katero je značilno, da ne pozna nobene tradicionalne razlage svetega pisma in verskega nauka. pri večini protestantov je zgodba podobna: verski nauk in pravila prilagajam trenutnim političnim interesom, pa tudi svojim. neumno je tudi to da govori o njihovih teologih kot naprednih. nepoznavanje zgodovine krščanskega nauka, tradicionalnih interpretacij svetega pisma in izmišlejevanje svojih zame ni naprednost.
Kekec99
# 05.01.2018 ob 13:05
Se pravi če hoče na primer Kosovo ustaviti odhod državljanov v tretje drżave mora zakonsko dovoliti poroke istospolnih paetnerjev? Buahahahahahahahahahaha
Kazalo