Aktivna raba odsevnih teles nam v temi in mraku lahko reši življenje! Foto: MMC RTV SLO
Aktivna raba odsevnih teles nam v temi in mraku lahko reši življenje! Foto: MMC RTV SLO

"Če pogledamo skozi leta, se je varnost pešcev znatno izboljšala, kar je nedvomno rezultat skupnega dela in prave strategije na tem področju," je za oddajo Avtomobilnost povedala Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa, kjer trenutno v okviru nacionalne preventivne akcije skrbijo za večjo varnost pešcev.

Akcija Bodi viden – bodi previden bo trajala do 13. oktobra 2019. Z akcijo skušajo opozoriti na varnost pešcev, ki spadajo med ranljivejše udeležence v prometu, s poudarkom na varnosti otrok in starejših udeležencev v prometu.

Napredek na vseh področjih
"Na varnost pešcev in prometne nesreče vplivajo različni dejavniki. Tako vozila kot infrastruktura in tudi človekovo ravnanje in vedenje v prometu. Če pogledamo samo vozila, je bilo v zadnjih letih narejenega zares veliko napredka. Poznamo različne sisteme za zaznavo pešcev, mrtvi kot pri tovornih vozilih, ne nazadnje celotna avtomobilska industrija se trudi predvsem v drugačno oblikovanje sprednjega dela vozila," pravi Marinko.

Medtem ko izdelovanje avtomobilov in infrastrukture zahtevajo sodelovanje množice, pa lahko za lastno varnost veliko naredimo prav pešci sami.

Bodite strpni
Na AVP-ju posebej poudarjajo, da je treba upoštevati pravila v cestnem prometu in seveda tudi, da je potrebna strpnost med vsemi udeleženci v prometu. Treba je vedeti, da imamo na površinah za pešce različne skupine pešcev, to so otroci, starejši, imamo tudi različno gibalno ovirane osebe, zato tudi take osebe terjajo posebno pozornost.

Varnost pešcev postaja še posebej aktualna v mesecih, ki prihajajo. Takrat je slabša vidljivost, dnevi so krajši, ceste pa veliko bolj spolzke.

V letu 2019 je 6 (55 %) pešcev umrlo v naselju, 5 pa jih je umrlo na cestah zunaj naselja (2 na avtocesti). Foto: MMC RTV SLO
V letu 2019 je 6 (55 %) pešcev umrlo v naselju, 5 pa jih je umrlo na cestah zunaj naselja (2 na avtocesti). Foto: MMC RTV SLO

Tema nevarna za pešce
V letu 2019 je kar 9 od 11 umrlih pešcev umrlo v temnem delu dneva. Podatki za petletno obdobje (2014‒2018) sicer kažejo, da približno dve tretjini pešcev (47 od 75 umrlih pešcev oz. 63 %) umre v temnem delu dneva, ko je vidljivost slabša. Nihče izmed umrlih pešcev v obdobju od 2014 dalje ni imel odsevnega telesa.

Na AVP-ju so leta 2017 izvedli pilotno opazovanje pešcev, rezultati pa so pokazali, da je delež uporabe različnih odsevnikov izredno nizek – le 1,2 % pešcev je imelo kresničko ali odsevni trak, 4,2 % neko drugo odsevno površino, kar 93 % pešcev pa ni uporabljalo nobenega odsevnika. V času nacionalne preventivne akcije bodo zato razdelili 16.000 odsevnih teles.

Nosite kresničke
"Zato je treba, kar Agencija za varnost prometa v vseh preventivnih akcijah poudarja, paziti na vidljivost pešcev. V Sloveniji smo razdelili že več kot dva milijona kresničk, kar pomeni, da bi do danes lahko že imel vsak Slovenec pri sebi eno kresničko,"
dodaja Marinkova.

Moderen čas pa je varnost pešcev še dodatno postavil na kocko. Pri pešcih, ki uporabljajo mobilni telefon, predstavlja največjo nevarnost, kadar pišejo tekstovna sporočila ali če objavljajo na družbenih omrežjih. To je izjemno nevarno, kadar hodijo ob cestišču ali ga prečkajo.

Na AVP-ju so postregli s podatkom, da mobilni telefoni odvračajo pozornost od dogajanja v prometu. Po raziskavah se reakcije pešca zmanjšajo celo do 60 %.

V letu 2019 so od sedmih umrlih pešcev, ki so bili sami povzročitelji prometne nesreče, pri pet preverjali prisotnost alkohola in prepovedanih mamil – od tega so bili štirje pod vplivom alkohola (eden tudi mamil). Povprečna stopnja alkohola pri umrlih je visoka, kar 1,62 g/kg. Foto: Pixabay
V letu 2019 so od sedmih umrlih pešcev, ki so bili sami povzročitelji prometne nesreče, pri pet preverjali prisotnost alkohola in prepovedanih mamil – od tega so bili štirje pod vplivom alkohola (eden tudi mamil). Povprečna stopnja alkohola pri umrlih je visoka, kar 1,62 g/kg. Foto: Pixabay

E-skiroji nevarni za pešce
Izpostavljajo tudi nove oblike e-mobilnosti, kot so e-skiroji in podobne oblike posebnih prevoznih sredstev, ki vse bolj zavzemajo površine, namenjene pešcem. Zato je Agencija že predlagala posodobitev zakonske ureditve.

"Problem pri električnih skirojih pa je zagotovo njihova hitrost in pa njihova tihost," na to temo za oddajo Avtomobilnost odgovarja Marinko.

Naj to nikakor ne bo potuha za pogosto malce vzvišeno vedenje pešcev, pa se vendarle velja še enkrat spomniti na znano dejstvo. Marinko zaključuje, da je hoja najbolj naravna oblika gibanja, je brez emisij in prinaša številne pozitivne učinke na zdravje: "25 minut hoje na dan prinese sedem let kakovostnega življenja posamezniku."

O varnosti pešcev smo govorili v zadnji oddaji Avtomobilnost.