Novost tako salona sauvignona kot dobrot slovenskih kmetij je bila odločitev, da se prireditvi terminsko prepletata. Nekaterim obiskovalcem je to bilo všeč, spet drugim ne, a organizatorji so menili, da je to bila pozitivna odločitev predvsem za tuje turiste, ki so lahko konec tedna na Ptuju izkoristili pestreje in doživeli več. Dobrote slovenskih kmetij so sicer potekale tri dni, salon sauvignon pa le v soboto. Največ obiskovalcev salona sauvignona je, popolnoma pričakovano, v minoritski samostan zavilo po 17. uri. Obiskovalcev je bilo ravno prav, sicer nekoliko manj kot na prvih dveh izvedbah, a prevelika gneča na tovrstnih prireditvah, kot vemo, prej prinaša slabo voljo tako obiskovalcev kot vinarjev.

Približno 100 sauvignonov in štirje ponudniki hrane
Vinarjev, ki so ponujali sauvignone v delno prenovljenem dominikanskem samostanu, je bilo letos 60 iz devetih držav: Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Romunije, Moldavije, Francije, Nove Zelandije, Srbije in Slovenije. Vsak je pripravil svoj izbor sauvignonov, pri čemer lahko rečemo, da so absolutno prevladovali sveži letniki, predvsem 2016 in 2015, bilo je pa tudi kar nekaj staranih, saj je bila letošnja edicija sauvignona posvečena prav staranim različicam te bele kapljice. V kulinaričnem delu na dvorišču pred samostanom so letos brbončice raznežili le štirje ponudniki: Grand Hotel Primus, restavracija Pan iz Kidričevega, restavracija Grabar in Vila Rustica. Vsak je za 3,80 evra ponujal eno ali več tipično štajerskih jedi. Za ceno 18 evrov, kolikor je znašala vstopnica na dan prireditve, pa ste lahko pokušali izvrstne sauvignone.

Tako kot v preteklih letih so ušesa ob razvajanju brbončic na dvorišču minoritskega samostana obogatili mladi glasbeniki, učenci glasbene šole Karola Pahorja s Ptuja in pa učenci zasebne glasbene šole Svetega Petra in Pavla, prav tako s Ptuja.

Slogan na kozarcih
"Pomen slogana Uživaj lahkotno, uživaj odgovorno je letos prvič popestril sam salon sauvignon. Slogan je odtisnjen tudi na kozarcih. Za njim se skriva projekt kmetijsko-gozdarskega zavoda, ki spodbuja odgovorno uživanje vina, potrošnikov in informiranje o kakovosti vina. V sklopu projekta se združuje pet dogodkov: veni vidi vino mlado v Mariboru, salon sauvignon in dobrote slovenskih kmetij, salon traminec in pubec," je razložila Mojca Metličar, vodja projekta pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, zavod Ptuj.

Dobrodelnost in tematika: zlata trta
"Sicer pa je tretja edicija salona sauvignona posvečena zlati trti iz leta 1917, najstarejšemu slovenskemu arhivskemu vinu, ki ga hranimo ravno na Ptuju. Ta nas nagovarja, da se ozremo in se poklonimo generacijam, ki so jo pridelale, ter nazdravimo njihovemu občutku za dovršeno, popolno, vrhunsko. Tudi slavnostna otvoritev letošnjega salona sauvignona, ki je potekala v ptujski kleti, je bila posvečena 100-letnici praznovanja najstarejšega vina. In pa eno izmed letošnjih predavanj, ki jo je izvedla naša ptujska zgodovinarka Marija Hernja Masten. Letošnja novost je tudi dobrodelnost. Veliko staršev si namreč prizadeva, da bi odprli Waldorfsko šolo na Polenšaku, zato smo se odločili, da en evro od prodane vstopnice darujemo temu projektu. Kot organizator tudi lahko rečem, da v poslovnem segmentu festival postaja prej vseslovenski in mednaroden, kot pa le lokalen. V prihodnosti bi si želeli graditi na regijski prepoznavnosti festivala, ki zaobjema območje najboljših pogojev za uspevanje sauvignonov - to pa je celotna Slovenija, del Avstrije, pa tudi Hrvaške in Srbije. Želeli bi tudi graditi mednarodni Club sauvignon, ki bi združil vinarje, ljubitelje in poslovne podpornike sauvignona. Novost je tudi ta, da smo letos prvič vključili v predpripravo prireditve tudi rdeči cabernet sauvignon. Velikokrat se namreč postavlja vprašanje, zakaj ga izključujemo iz prireditve in pa tudi, v kakšni podrobnejši povezavi sta ti dve sorti, ki sta popolnoma različni, le podobno ime imata. Mi na to odgovarjamo v obliki strokovnega predavanja, ki sta ga izvedla vinski publicist in velik poznavalec vina Jože Rozman in Boštjan Zidar, glavni enolog kleti Vina Koper. V prihodnosti pa želimo eno majhno poglavje znotraj prireditve posvetiti Cabernet sauvignonu, "je razložil glavni organizator in idejni oče Salon sauvignona, novinar Slavko Podbrežnik Dobnik.

Arhivska vina - vrhunski biser Slovenije
"Na Ptuju hranimo najstarejše slovensko arhivsko vino, pa tudi po drugih kleteh so bolj ali manj zastopana, seveda z nekoliko nižjimi letniki. Vedeti je treba, da pri arhivskih vinih gre za izjemno čast, znanje in pozornost vinarjev in enologov, da ga pridelajo po postopkih, ki so vrhunska in zahtevajo veliko znanja in izkušenj. Zato smo ob 100-letnici najstarejšega arhivskega slovenskega vina tudi večerjo ob slavnostnem odprtju 3. salona sauvignona okronali s šestimi vrhunskimi arhivskimi vini. Tovrstna vina so resnično za posebne priložnosti in polno zaživijo ob vrhunski kulinariki," je še dodal Slavko Podbrežnik Dobnik.

Na strogo premišljenem meniju so se tokrat znašle kulinarične specialitete Restavracije Pan iz Kidričevega (riba jaster z miniješprenjčkom in šparglji ob spremljavi vina iz kleti Meranovo, sauvignon blanc, letnik 2007 in sauvignon blanc iz ptujske kleti, letnik 1986). Sledila je glavna jed kulinaričnih mojstrov iz Grand Hotela Primus - telečja krača z ocvrtim objemom s šparglji in zeleno. Spremljala pa sta ga sauvignon blanc, kleti Puklavec iz leta 1997 in pa sauvignon blanc iz ptujske kleti, letnik 1971. Sladico je zaokrožila jagodno-čokoladna rezina z dodatkom eksotičnega manga iz Lušta, tovarnice sladkosti, in pa vinski poslastici sauvignon blanc iz ptujske kleti, letnik 1990 in cabarnet sauvignon, Vina Koper, letnik 1989.

Haloze - končno združeni za isti namen
Haloze, le streljaj od urbanega Ptuja, v turističnem, sploh pa vinsko-kulinaričnem segmentu ponujajo ogromno. V Podlehniku na Gorci je na primer nov viničarski muzej in etnografska zbirka, posvečena nekdanjemu vinogradniškemu dvorcu družine Ornig. Viničarski muzej je na voljo le ob predhodni najavi, ponuja pa vpogled v življenje viničarja (vinogradniškega delavca), ki je skupaj z družino delal v vinogradu. Viničar je za ceno brezplačnega doma in hrane lahko preživljal vso družino, sama plača za delo pa je bila izjemno majhna. Viničarji so v Sloveniji obstajali do okrog leta 1945, ko človek postane svoboden na trgu delovne sile (agrarna reforma), odpravljeni pa so bili tudi viničarski odnosi. Posestva, v katerih so bivali viničarji, so po več zaporednih generacijah viničarji lahko obdržali oziroma odkupili, večinoma jih je pozneje prevzel Kmetijski kombinat.

Sicer pa pod imenom blagovne znamke Haloze od marca 2016 delujejo štiri občine na tem območju (Videm, Žetale, Podlehnik in Majšperk), ki združujejo vinogradnike in druge ponudnike (obrtnike, rokodelce, kulinarične in turistične delavce). Namen združitve vinogradnikov in preostalih delavcev na območju Haloz je delovanje za skupno dobro na področju turizma, izmenjavo izkušenj, izposojo kmetijskih strojev in podobno.

Vitezi soglasno: Zmaga jagodni izbor
Trije predstavniki slovenskega viteškega reda vina in trije evropskega viteškega reda vina so že drugo leto zapored ocenjevali najbolj všečen sauvignon na prireditvi. Izmed 29 vzorcev različnih letnikov in različnih slovenskih vinarjev je zmagovalec soglasno postal sauvignon, vinogradništva Kaloh, suhi jagodni izbor, letnik 2013. "Ocenjevanje je bilo rangirano in je potekalo v treh krogih. Očitno so se tudi vitezi, pa čeprav vsi predstavniki moškega spola, odločili za sladko različico. Vsi vemo, da gre za zelo omejeno in res prestižno različico sauvignona, tako da si tudi zato zasluži zmago. Sicer pa je namen ocenjevanja izbrati najbolj všečen sauvignon na prireditvi in konkurenca je res velika," je razložil predsednik komisije viteškega ocenjevanja vin, Andrej Rebernišek.

Zraven viteškega je potekalo tudi salonsko ocenjevanje najboljšega sauvignona 2017. To je v kategoriji svežih sauvignonov (letnik 2016) postal suhi sauvignon, vinarja Falot. V kategoriji zorjenih, je priznanje prejela vinska klet Goriška brda za sauvignon bagueri, letnik 2013. Med vini posebne kakovosti suhi jagodni izbor pa je slavil sladki sauvignon, letnika 2006 iz vinogradništva Kaloh.

Več kot 1.100 dobrot s približno petstotih kmetij
Kot rečeno, je vzporedno s salonom sauvignona potekala tudi prireditev dobrote slovenskih kmetij. Razstava je bila že 28. leto v minoritskem samostanu v dveh nadstropjih, na dvorišču pa je potekal zabavni in prodajno-tržni del v obliki stojnic. Gre za največjo tovrstno razstavo dobrot v Sloveniji. Letos je prireditev potekala od 19. do 21. maja. Avtorji dobrot se lahko na razpis prijavijo do konca februarja, če imajo registrirano dejavnost oziroma kmetijo. Nato pa sledi strogo strokovno ocenjevanje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Nagrajena dela nato pristanejo na razstavi v eni izmed 15 kategorij izdelkov. Če posamezni izdelek tri leta zapored prejme zlato priznanje, dobi naziv znak kakovosti, kar je tudi najvišje priznanje določenega izdelka.

Letošnja novost: čaji in veliko mlečnih izdelkov
Letošnji novosti festivala sta kategorija čajev in to, da se je na ocenjevanje prijavilo več mlečnih izdelkov kot pa izdelkov iz žita, kar je kategorija, ki je bila v vseh letih po številu izdelkov najštevilnejša. Drugo leto so ocenjevali tudi slovenski med. Sicer pa so kategorije naslednje: sokovi, konzervirana zelenjava in drugi pridelki, marmelade in džemi, suho sadje, žgane pijače, olja, vina, mesni izdelki, sadjevci, mlečni izdelki, izdelki iz žit, kisi, kompoti, med in čaji. Obiskovalcev je bilo veliko, tako domačih kot tujih, za štiri evre vstopnine je prireditev namreč ponujala veliko. Ocenjujejo, da je bilo obiskovalcev od 13 do 15 tisoč.

Recepti naj ne potonejo v pozabo!
"Da pa iz kmetijskih pridelkov nastanejo takšne dobrote, kot jih lahko vidimo in okusimo danes na tej razstavi, so potrebne izkušnje, ljubezen do podeželja in pridelave hrane, znanje in spoštovanje tradicije. Veliko slovenskih posebnosti se je zaradi tega preneslo iz roda v rod. Poskrbeti moramo, da recepti ne bodo utonili v pozabo in bodo v slovenskih kulinaričnih stvaritvah lahko uživale tudi generacije za nami," je mnenja Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.