"Če bi smučišče obratovalo, bi bila smuka mogoča brez težav, verjetno kar do 1. maja." Foto: Televizija Slovenija/Miloš Batistuta

Kanin se je to zimo vrnil v čase, preden je začela obratovati krožnokabinska žičnica – letos so imeli privilegij smučati na slovenski strani le turni smučarji. Odkar je januarja z baterij padla jeklenica z gondolo in dvema žičničarjema, krožna kabinska žičnica na Kanin namreč prisilno miruje.

Snega je dovolj. Foto: Televizija Slovenija/Miloš Batistuta
Snega je dovolj. Foto: Televizija Slovenija/Miloš Batistuta

Ker se je občina Bovec odločila, da v čakanju na odločitev vlade o prihodnosti Kanina naprave do preklica vzdržuje (odstranjujejo tudi odvečen sneg, da se izognejo preobremenitvi infrastrukture), morajo žičničarji dostopati do smučišča z italijanske strani.

Vzdrževanje je zajeten strošek za bovški proračun, a če se tega ne bi lotili, bi bila škoda, po besedah župana občine Bovec Valterja Mlekuža, lahko milijonska. Sploh pa je zaradi zaprtja krožnokabinske žičnice, ki ga je odredil inšpektor za žičnice oktobra lani, vprašanje sanacije, ki bi stala vsaj četrt milijona evrov. Omenjena povezava ne bo obratovala nikoli več, to pa vodi v dokončni zlom edinega slovenskega visokogorskega smučišča.

Mrtvilo v Bovcu

"Če bi smučišče obratovalo, bi bila smuka mogoča brez težav, verjetno kar do 1. maja," je dejal vodja smučišča Urban Meglič. Posledica ustavitve žičnice je popolno mrtvilo v Bovcu. V hotelih Mangart in Alp pravijo, da je bila ta zima finančna katastrofa, saj osebja ne morejo odpustiti.

Letošnje leto bodo namenili za premislek, kako naprej, saj le od treh štirih poletnih mesecev ni mogoče preživeti.

Razočarani so tudi sosedje nič več čezmejnega smučišča Sella Nevea (Na Žlebeh). "Prišli smo peš iz Sella Nevee. Na žalost je smučišče zaprto, zato se moramo spraviti na Kanin z italijanske strani," je dejal eden izmed obiskovalcev.