To se je zgodilo le osem let potem, ko je Rus Gagarin prvič obkrožil Zemljo.

Neil je ob tem dogodku leta 1969 izrekel slavne besede: "To je majhen korak za človeka, toda velik skok za človeštvo." Takoj za tem pa je stopil iz lunarnega modula Eagle in tako postal prvi človek, ki je hodil po površju Lune.

Začetek priprav na ta ameriški dosežek je bil tudi slavni govor ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ko je 25. maja leta 1961 v kongresu povedal, da bi moral ta narod pred iztekom stoletja poslati človeka na Luno, ki bi se varno vrnil na Zemljo.

V tem času so v okviru hladne vojne med ZDA in SZ-jem še vedno potekale napetosti in tekmovanje v jedrskem oboroževanju, ki se je počasi začelo seliti v vesolje.

Leta 1966 je v Nasi skupina ameriških znanstvenikov in inženirjev izdelala prvo vesoljsko plovilo Apollo, nato se je naslednjega leta v Kennedyjevem vesoljskem središču v Cape Canaveralu na Floridi zgodila nesreča, ko je med testiranjem postopka izstrelitve Apolla izbruhnil požar, v njem pa so umrli trije astronavti.

Tragedija pa več kot 1000 uslužbencev Nase ni ustavila in že oktobra 1968 je z Apollom 7 prva človeška posadka uspešno obletela Zemljo in preizkusila sistem, potreben za polet na Luno in nazaj.

16. julija naslednjega leta je cel svet spremljal vzlet Apolla 11 s tremi astronavti Neilom Armstrongom, Edwinom Aldrinom Jr. in Michaelom Collinsom.

Apollo 11 je v 76 urah prepotoval 384.000 kilometrov in nato 19. julija pristal v Lunini orbiti. Naslednji dan se je lunarni modul Eagle, ki sta ga upravljala Armstrong in Aldrin, ločil od glavnega plovila, v katerem je ostal Collins.

Čez nekaj ur so se dotaknili Luninega površja in Armstrong je v kontrolno postajo v Hustonu takoj sporočil slavne besede: " Eagle (Orel) je pristal." Nato se je Armstrong s kamero spustil po lestvi in na milijone ljudi si je lahko v živo ogledalo zgodovinski dogodek, ko je Armstrong izrekel slavne besede in stopil na Luno.

Poleg Armstronga je na Zemljin naravni satelit stopil še Aldrin, Collins pa se Luninega površja nikoli ni dotaknil.

Na Luni so astronavti med drugim pustili ameriško zastavo, pozlačeno kopijo oljčne vejice in spominsko ploščo z napisom: "Tukaj smo možje iz planeta Zemlje prvič stopili julija 1969. Prišli smo v miru za vse človeštvo."

Apollo 11 se je 24. julija uspešno vrnil na Zemljo, ko je padel v Pacifiški ocean. Po tem je bilo še pet uspešnih pristankov na Luni in eno nenačrtovano obkroženje satelita z Apollom 13.

Zadnja dva astronavta, ki sta stopila na površje Meseca, sta bila Eugene Cernan in Harrison Schmitt iz Apolla 17. To je bilo 14. decembra leta 1972.

Sicer pa so na ta dan leta 1976 Američani izvedli še eno uspešno vesoljsko misijo, ko so z Vikingom 1 pristali na površju Marsa.