Pomiloščenih naj bi bilo 81 žensk, ki so jih zaradi čarovništva usmrtili v 16. in 17. stoletju. V lovu na čarovnice je bilo ubitih več kot 3.500 Škotov, prav okrožje Prestonpans pa je slovelo kot eno okolišev z največ usmrčenimi osebami.

Po besedah predstavnice baronskega sodišča Adele Conn je 14. baron Gordon Prestoungrange na zadnjem zasedanju baronskega sodišča dovolil pomilostitev oseb, obtoženih čarovništva.

Tudi v slovensko kulturno izročilo je močno vpet lik čarovnice. V naših književnih delih mnogokrat naletimo na like čarovnic, imamo pa tudi več znanih krajevnih zbirališč čarovnic. Omenimo lahko Klek, Slivnico, Grintovec in Rogaško goro.

Čarovnice naj bi po izročilu imele predvsem močan vpliv na vreme, letino, rojstva in sploh usodo. Zadnja leta največji čarovniški shod v Sloveniji prirejajo na gradu Goričko na noč čarovnic, ko prizorišče obišče več tisoč čarovnic in obiskovalcev.

Celo za Valvasorja, ki si je v svojih delih prizadeval pisati objektivno, naj bi bilo značilno, da je verjel v hudiča, povodnega moža in čarovnice. Ker naj bi bilo te zalege največ na Slivnici pri Cerknici, so še danes cerkniške čarovnice nepogrešljive v tamkajšnjem pustnem sprevodu, ki vsako leto poteka februarja.

Tematika čarovnic pa je zelo priljubljena tudi med filmskimi in televizijskimi ustvarjalci, pred nekaj leti smo lahko gledali Čarovnico iz Blaira, na televizijskih ekranih pa lahko še vedno občudujemo moderne čarovnice v nanizanki Čarovnice.