Kvačkati bosta začeli ob 8. uri, njun cilj pa je kvačkati 30 ur. Rekord bosta podrli že, če bosta to počeli dobrih 24 ur.

S kvačkanjem kap za slovenjgraške brezdomce sta Korošici Anita Kac in Jadranka Smiljić danes v Slovenj Gradcu začeli priprave na podiranje Guinnessovega rekorda v maratonu kvačkanja. Foto: MMC RTV SLO
S kvačkanjem kap za slovenjgraške brezdomce sta Korošici Anita Kac in Jadranka Smiljić danes v Slovenj Gradcu začeli priprave na podiranje Guinnessovega rekorda v maratonu kvačkanja. Foto: MMC RTV SLO

Navdušeni pletilji sta podrobnosti načrtovanega podviga predstavili na današnji novinarski konferenci v slovenjgraškem Andeškem hramu, kjer bosta v četrtek in petek izvedli maraton neprekinjenega kvačkanja.

Med pripravami sta podrobneje preučili pravila, ki jih morata upoštevati, da se lahko vpišeta v knjigo svetovnih rekordov. Med drugim ta določajo, da jima za vsako opravljeno uro neprekinjenega kvačkanja pripada pet minut počitka, ko lahko kvačko odložita. Prav to sta podrobneje načrtovali, sta povedali dobrovoljni Korošici, ki ju od vsega najbolj skrbi, kako se bodo na tako dolgotrajno kvačkanje odzvale roke.

Izkušenj jima ne manjka. Anita Kac namreč samostojno kvačka že 42 let, začela je pri desetih letih. Jadranka Smiljić, ki bo prav v četrtek dopolnila okroglih 40 let, pa kvačka zadnjih sedem let, odkar je začela kvačkati za sina Kosto, ki jo je lani z vprašanji o Guinnessovi knjigi rekordov tudi spodbudil k razmišljanjem o tem podvigu.

Maraton kvačkanja za Guinnessovo knjigo rekordov

V zadnjih treh mesecih sta veliko kvačkali za dobrodelne namene in s tem pridobili širšo podporo, predvsem pa, kot sta poudarili, mnogo novih poznanstev in izkušnje ter osebno zadovoljstvo. Podpore obiskovalcev si želita tudi med podvigom v Andeškem hramu.
V času maratonskega kvačkanja naj bi porabili okoli osem kilogramov volne. Anita Kac bo za vpis v knjigo rekordov pletla kape, šale, trake za lase in babičino odejo, Jadranka Smiljić pa se bo najprej lotila grba slovenjgraške občine.

Pravila za vpis v knjigo rekordov določajo še, da mora dogodek potekati na javnem mestu in da je treba voditi poseben dnevnik, ki opisuje napredek poskusa, vključno z odmori in menjavanjem prič. Neposredno bo v izvedbo vključenih 22 ljudi, še osem jih bo vključenih posredno, vseh vpletenih v dogajanje pa je še več.

Za vpis v knjigo rekordov morata predložiti tudi seznam vseh izdelkov, nastalih med podvigom, videoposnetek dogajanja in fotografske dokaze. Vse njune izdelke bo ob koncu kot neodvisna priča pregledala Marjana Viltužnik, ki ima za kvačkanje tudi pridobljen certifikat Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Korošici se torej nadejata, da se bosta s podvigom vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov in se tako pridružili 23 slovenskim rekordom, ki jih po podatkih založbe Učila International zajema izdaja knjige za leto 2020. Dokončno naj bi to, ali jima je vpis v knjigo rekordov uspel, izvedeli v mesecu dni.