Novi koronavirus hromi turistične tokove. Pixabay
Novi koronavirus hromi turistične tokove. Pixabay

Kot je za MMC razložil Matej Rigelnik, glavni izvršni direktor Union hotelov, trend ohlajanja povpraševanja turistov po storitvah v Ljubljani opažajo že od jeseni, postaja pa vse bolj izrazit: "Že vse od stečaja Adrie Airways opažamo, da je za tuje turiste oviran dostop do Slovenije, zadnji mesec in pol pa prihaja do kar množičnih odpovedi rezervacij. Najprej se je to zgodilo z organiziranimi skupinami azijskih turistov, ki so bile v tej krizi najbolj prizadete, zdaj pa zaradi izbruha v severni Italiji in prepovedi potovanj, ki so jih izdale večje korporacije, prihaja pa tudi odpovedi ostalih gostov."

Rigelnik si razlaga, da je to verjetno posledica dveh faktorjev – bližina Italije, največjega evropskega žarišča okužb z novim koronavirusom, in pa preventivnega ravnanja: "Tujci pogledajo na zemljevid in vidijo, kako blizu nas je to. In če so ljudje prej v trgovini kupovali po kilogram sladkorja, jih zdaj kupijo 10, tako pa tudi za vsak primer odpovejo vsa nenujna potovanja."

V tem času leta sicer pri njih prednjačijo poslovni gosti, ki prihajajo v Ljubljano na sestanke, in tisti, ki prihajajo na konference z mednarodno udeležbo. A tudi odpovedi teh se zdaj vrstijo kot po tekočem traku.

V Ljubljani se pričakuje 30-odstotni upad števila prenočitev

30- do 40-odstoten upad

Kot pravi sogovornik, je za uradne številčne ocene je še prezgodaj: "A ugotavljamo, da bo pojav novega koronavirusa vsekakor imel zelo pomemben vpliv na obseg poslovanja v letu 2020," je jasen. Pojasnjuje, da so v neformalnih pogovorih z ostalimi ljubljanskimi hoteli upad glede na dve komponenti ocenili na 30- do 40-odstoten: "Eno je upad števila turistov, ker je manj turistov, spuščajo pa se tudi cene in posledica je, da pride do upada prihodkov."

Če so bili februarski rezultati še precej podobni tistim iz istega obdobja lani, oziroma je bil zaznan le rahel upad, se v marcu že obeta precej drugačna zgodba, zdi se, da bo podoben tudi april. Kot pravi Rigelnik, še niso sprejeli nobenih sklepov, da bi terjali pomoč od države, želijo le opozoriti, da je situacija že na tej točki resnejša, kot se zdi.

Prva začutila Ljubljana in Bled

Že ob prvotnem izbruhu novega koronavirusa na Kitajskem sta se ministrstvo za gospodarstvo in Slovenska turistična organizacija (STO) odzvala na pobudo turističnega gospodarstva in sklenila, da bodo zaradi upada azijskega trga naredili določene promocijske akcije na bližnjih trgih. Nato pa se je zgodila Italija in lahko smo le opazovali, kako se zmanjšuje obisk, predvsem Ljubljane in Bleda, pravi strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravić.

"Smučarska središča in zdravilišča so bila v dveh tednih zimskih počitnic dobro obiskana, ti dve destinaciji pa sta predvsem mednarodno usmerjeni," je za MMC pojasnila sogovornica.

Staviti na domače goste?

Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer na globalnih trgih, je STO prejšnji teden objavila spremembe javnega razpisa za sofinanciranje vodilnih destinacij in prilagodila sofinanciranje promocijskih aktivnosti turističnih podjetij.

Sofinanciranje projektov promocije turističnih produktov Slovenije turističnim podjetjem na tujih trgih bo tako razširjeno z dodatno možnostjo izvedbe aktivnosti tudi na domačem trgu, hkrati pa so zmanjšali vstopno vrednostno mejo odobritve projektov – iz 20.000 na 10.000 evrov brez DDV-ja. "Promocija slovenskega turizma v tujini ostaja prioritetna naloga STO-ja, v trenutnih razmerah pa je pomembna tudi krepitev povpraševanja domačega gosta," pravijo.

Ta ukrep bo verjetno pomagal marsikateremu turističnemu podjetju, ljubljanskim hotelom pač ne. Spodbujanje nočitev domačih gostov verjetno bolj pride v poštev za letovišča, zdravilišča, kakšno destinacijo ob morju, manj pa za mestni turizem, meni Rigelnik: "Slovenski gost za nas z vidika segmenta predstavlja tri do pet odstotkov, zato bomo z njim zelo težko nadomestili večje države. Vsak Slovenec se v Ljubljano lahko pripelje in še isti dan odpelje."

Slovenci so v Ljubljani predvsem dnevni gostje. Foto: BoBo
Slovenci so v Ljubljani predvsem dnevni gostje. Foto: BoBo

Največja težava: ne ve se, kaj bo jutri

Iskanje rešitev za pomoč turističnemu gospodarstvu je tako šele v začetni fazi, največjo težavo pa predstavlja negotovost pri razvoju dogodkov oziroma razvoj epidemiološke situacije v Sloveniji in širši okolici.

Kako ravnati, da se ne okužite, in kaj storiti, če sumite, da ste se

Uran Maravićeva je spomnila, da so se že sešli tudi predstavniki hrvaškega turističnega gospodarstva, ki pa še niso pretirano zaskrbljeni. "Njim se sezona dejansko začne šele z veliko nočjo, večina slovenskih turističnih destinacij pa je celoletnih, zato se pri nas izpad že pozna," pravi.

"Vsi upamo, da se bo to izpelo tako kot druga virozna stanja, a dejansko ne vemo, kaj je, zakaj je in koliko časa bo še trajalo. V tej situaciji, ko ne veš, kaj se bo jutri zgodilo, težko sprejemaš kakšne ukrepe. Lahko goste povabiš, potem pa se situacija poslabša. Ne zgolj, da se ljudje lahko okužijo, ampak smo na primeru ladje za križarjenje Diamond Princess videli, kako je, ko se znajdeš v takšni coni, čeprav ne zboliš," opozarja na nevarnost karantene, zaradi katere potem turisti obtičijo v določeni državi.

"In ker to zanje predstavlja tveganje, se turisti nenujnim potovanjem pač odpovedujejo," pojasnjuje. Več multinacionalk je že zahtevalo od svojih zaposlenih, da se tovrstnim potovanjem odpovedo. "Racionalno že lahko pogledaš, kakšna je stopnja smrtnosti in katere skupine so ogrožene, ampak če ni nujno, se raje ne boš igral s tem," sogovornica s Fakultete za turistične študije iz Portoroža povzema miselnost tisočih turistov.

Odsvetovanje (nenujnih) potovanj

Tudi slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) je v petek tako izdalo obvestilo, odsvetuje vsa potovanja na območje severne Italije in da "tistim, ki se odločajo o potovanju v tujino, svetujejo vnovičen razmislek o potovanju in preložitev potovanj, ki niso nujna".

A ta poteza je razbesnela Združenje turističnih agencij Slovenije. Kot pravijo, taka dikcija po njihovih navedbah pušča vtis, da vlada odsvetuje vsa potovanja v tujino, kar lahko pomeni sprožitev mehanizmov odpovedi vseh rezerviranih potovanj brez stroškov za potnika. "To pomeni neposredno in takojšnjo gospodarsko škodo," so jasni v združenju. Izpad prihodka glede na lansko realizacijo bi po njihovih ocenah lahko samo za naslednje tri mesece dosegel 264 milijonov evrov.

V združenju gredo celo še dlje od tega. "Posledično to pomeni stečaj prav vseh slovenskih turističnih agencij, brez izjeme," opozarjajo. Število novih brezposelnih v turizmu pa ob takšnem črnem scenariju ne bo samo 2500, ampak se bo ta val odpuščanj hitro razširil na vse cestne prevoznike, hotele, gostinstvo, dodajajo.

Vodniki preštevajo odpovedi

Oglasili so se tudi turistični vodniki. Pravijo, da nekaterim grozi popoln izpad dohodka zaradi odpovedi rezervacij za celotno prihajajočo sezono. Turistični vodniki sicer v turizmu predstavljajo "posebej ranljivo skupino, saj jih velika večina dela kot samostojni podjetniki", so opozorili in pozvali k pomoči države – omenjajo oprostitev plačevanja prispevkov, možnost pridobitve brezobrestnih premostitvenih kreditov in podobno.

Po podatkih Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS), ki skrbi za register turističnih vodnikov, je na nacionalni ravni 1130 oseb z licenco za turistično vodenje. Tem z državno licenco pa je treba dodati še nekaj sto vodnikov z lokalnimi in regionalnimi licencami.

Oziranje k italijanski in avstrijski pomoči

Da slovenski obrtniki in podjetniki že občutijo vpliv širjenja novega koronavirusa, so ta teden posvarili tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Zato vlado pozivajo k ukrepom, med katerimi naj bo začasna oprostitev plačila davkov in kritje bolniške odsotnosti. Predlagajo tudi dodatne finančne ukrepe, ki bodo podjetjem zagotovili likvidnostna sredstva, potrebna za njihovo poslovanje v času izpada dohodkov zaradi kriznih razmer.

Pri tem navajajo primer Italije, ki je sredstva za podporo gospodarstvu v času epidemije povečala z že obljubljenih 3,6 milijarde na 7,5 milijarde evrov.

Tudi avstrijski hotelirji lahko že računajo na pomoč države, saj bo ta prevzela poroštvo za posojila zanje v višini do 100 milijonov evrov. Pomoč, ki jo bo vlada po napovedih uradno potrdila prihodnji teden, je sicer namenjena družinskim hotelom in drugim hotelom v lasti domačinov, ne pa tudi tistim v lasti mednarodnih verig. S poroštvom želi avstrijska vlada hotelom omogočiti nujno potrebno likvidnost, ki jo zaradi velikega upada prihodkov le stežka zagotavljajo. Do pomoči bodo upravičeni vsi, ki bodo dokazali, da so jim prihodki v primerjavi z enakim obdobjem lani upadli za najmanj 15 odstotkov.

Benetke v teh dneh turiste preštevajo skoraj na prste. Foto: Reuters
Benetke v teh dneh turiste preštevajo skoraj na prste. Foto: Reuters

Padec ob meji z Italijo

OZS je posredoval tudi poziv gostinca in hotelirja Roberta Grahorja, ki ima v Danah pri Sežani Hotel Grahor. Kot pravi, je dnevni prihodek upadel z 2000 na od 300 do 600 evrov dnevno. Ima 25 zaposlenih, kar pomeni približno 40.000 evrov stroškov za plače.

"Za zdaj smo še odprti in dobesedno dežuramo, če bo kdo vstopil v restavracijo in hotel, vsi ostali so ta teden že doma. Takšne krize v 45-letni tradiciji ne pomnimo," je zapisal lastnik obrata ob italijanski meji in pozval vlado, naj ukrepa, morda vsaj preloži plačevanje davščin in prispevkov ali celo razmisli o začasni oprostitvi, saj bi rad delavce obdržal.

Da je stanje v slovenskih hotelih "resno", pravi tudi predsednik združenja hotelirjev Gregor Jamnik. "Vsak dan preštevamo odpovedi, novih rezervacij pa je zelo malo," je dejal. Hotelirji tako težko čakajo ponedeljkov sestanek pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku.

Pogledi uprti v državo

Ta se bo sestal s ključnimi deležniki s področja gospodarstva in turizma, da si izmenjajo informacije ter preučijo možne posledice in vplive koronavirusa na slovensko gospodarstvo ter pripravijo priporočila za potrebne ukrepe.

Ministrstvo bi subvencioniralo polni delovni čas, če bo delavec na čakanju

Na to temo so se sicer sešli tudi pred dvema tednoma. Že takrat je bilo ugotovljeno, da novi koronavirus že vpliva na slovenski turizem, kar se kaže v zmanjševanju števila rezervacij in odpovedi potovanj. "Sugestije prisotnih predstavnikov gospodarstva so bile v smeri zagotavljanja likvidnostnih sredstev in promocije, če bi prišlo do zmanjšanja naročil v panogah, ki bodo izpostavljene vplivom koronavirusa," so za MMC pojasnili na gospodarskem ministrstvu, kjer poudarjajo, da že od začetka izbruha novega koronavirusa pozorno spremljajo situacijo tako na nacionalni kot tudi na evropski in globalni ravni.

Dodajajo, da so v stalnem stiku s ključnimi mednarodnimi institucijami v turizmu, to sta Evropska komisija (EK) in Evropska potovalna komisija (ETC), katere članica je STO. Na ravni EU-ja je ustanovljena tudi neformalna delovna skupina obeh navedenih institucij in držav članic ter predstavnikov mednarodnih organizacij in turističnega gospodarstva, ki spremlja vpliv pojava koronavirusa na evropski in svetovni turizem.

Radio Slovenija je ta teden poročal o predlogu zakonodaje, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo. Gre za osnutek zakona o subvencioniranju polnega delovnega časa za čas čakanja na delo doma. Če delodajalec več kot polovici zaposlenih zaradi poslovnih razlogov ne more zagotoviti dela, in jih bo zaradi tega napotil na čakanje na domu, potem lahko pričakuje pomoč države, je poročala novinarka Urška Valjavec. Gre za sofinanciranje plače delavca, ki bo čakal na domu.

Gospodarstveniki s svojimi predlogi

Kot pravijo na ministrstvu za gospodarstvo, so ob pojavu koronavirusa na Kitajskem največji upad utrpele turistične agencije, s pojavom krize zaradi širjenja koronavirusa v Italiji pa so negativne posledice začutile tudi turistične nastanitve in ostalo turistično gospodarstvo.

"Potovalna industrija v svetu zaznava velike posledice te epidemije in tudi slovenski turizem v tem ni izjema. Z informacijami o negativnih posledicah širjenja koronavirusa smo seznanjeni od Turistično gostinske zbornice Slovenije in Združenja turističnih agencij Slovenije ter tudi posameznih podjetij, ki delujejo na področju nastanitev. Predlagali so nekatere ukrepe, ki jih pričakujejo od Vlade Republike Slovenije, saj se nanašajo na pristojnosti različnih resorjev. Od turističnega gospodarstva smo prejeli predloge ukrepov, ki se nanašajo na delovno zakonodajo, finančne oz. davčne ukrepe, ukrepe na področju marketinga in odnosov z javnostmi ter pravne nasvete, nasvete s področja zdravstva in zdravstvenega zavarovanja ter na likvidnostna posojila," naštevajo.

Pri ovrednotenju škode bodo težave

Podatki za januar 2020 so sicer še pozitivni. V Sloveniji smo našteli 7,8 odstotka več turistov kot v januarju 2019 ter štiri odstotke več turističnih prenočitev glede na januar 2019. "Statističnih podatkov o turističnem obisku za mesec februar še nimamo. Turistično gospodarstvo navaja odpovedi turističnega obiska za marec, april in maj. To pomeni, da bodo uradni številčni podatki na voljo junija," pravijo na ministrstvu, a pri tem opozarjajo, da bo analiziranje in vrednotenje škodljivih posledic koronavirusa na izpad dohodka gospodarstva nekoliko težavno.

"Težko bo natančno ovrednotiti, ali je negativna posledica rezultat procesov, ki izhajajo npr. iz brexita, upada gospodarske rasti na skoraj vseh trgih ali so posledica krize zaradi koronavirusa," pojasnjujejo.

Evropska komisija je že odobrila 232 milijonov evrov za blaženje gospodarskih posledic na globalni ravni. Foto: Pixabay
Evropska komisija je že odobrila 232 milijonov evrov za blaženje gospodarskih posledic na globalni ravni. Foto: Pixabay

Vsaj nekaj optimizma za konec

Ob tem pa vseeno mirijo: "Turizem je panoga, ki se na različne nepredvidene razmere zelo hitro odzove in na kratek rok utrpi upad, a si tudi zelo hitro opomore, saj se uspešno prilagodi."