V Sloveniji so v nedeljo po vladnih podatkih ob 365 hitrih in 1404 PCR-testih skupaj potrdili 293 okužb z novim koronavirusom. Med PCR-testi je bilo pozitivnih 270 oz. 19,2 odstotka, med hitrimi pa 23 oz. 6,3 odstotka. V nedeljo je umrlo 26 bolnikov s covidom-19, v bolnišnicah so zdravili 1237 covidnih bolnikov, od tega 184 na intenzivni negi.

V nedeljo so opravili precej manj testov kot v soboto, ko so jih opravili 3067, potrdili pa 569 okužb z novim koronavirusom. V bolnišnicah so v nedeljo zdravili 17 covidnih bolnikov več kot v soboto, štirje manj pa so potrebovali intenzivno nego. V nedeljo so iz bolnišnic odpustili 31 covidnih bolnikov, umrlo pa jih je 14 manj kot dan prej. V nedeljo je 22 ljudi s covidom-19 umrlo v bolnišnicah, štirje pa v domovih za starejše.

Na novo so v bolnišnice v nedeljo sprejeli 70 covidnih bolnikov, v soboto pa 66, konec tedna torej skupaj 136. Iz bolnišnic so v soboto in nedeljo skupaj odpustili 70 covidnih bolnikov, so predstavili na vladni novinarski konferenci.

Bližamo se meji za prehod v rdečo fazo ukrepov

Po podatkih za soboto je v Sloveniji pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh 1125,7, v zadnjih sedmih dneh pa 455,4. Največ okužb je v Posavju (1953,1 v 14 dneh in 650,1 v sedmih dneh). Najmanj okužb pa je v obalno-kraški regiji (889,9 v 14 dneh, 360,2 v sedmih dneh), primorsko-notranjski regiji (941,8 v 14 dneh, 410,6 v sedmih dneh) in osrednjeslovenski regiji (962,8 v 14 dneh, 397,8 v sedmih dneh).

Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb z novim koronavirusom v Sloveniji znaša 1366, kar je še vedno nad kriterijem 1350 okužb, ki omogoča postopno sproščanje okužb oziroma prehod iz črne v rdečo fazo ukrepov. Prav tako je tudi število hospitaliziranih covidnih bolnikov nad kriterijem za postopno sproščanje ukrepov, ki je postavljen na 1200, je še predstavila dosedanja namestnica vladnega govorca za covid-19 Maja Bratuša, ki bo odslej, kot je napovedala, vodila vladne novinarske konference o covidu-19.

Dosedanji vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je namreč z današnjim dnem nastopil funkcijo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, pristojnega za cepljenje proti covidu-19. Na današnji novinarski konferenci se je zahvalil sodelavcem v zadnjih desetih mesecih, ko je opravljal delo vladnega govorca, ki po njegovih besedah ni enostavno.

"Zadnjih deset mesecev sem opravljal kar tri naloge hkrati, saj sem moral biti govorec, po sili razmer pa tudi strelovod in še amortizer napadov na vlado, ki jo je velik del javnosti pred desetimi meseci pričakal na nož," je dejal Kacin. V desetih mesecih so po njegovih navedbah organizirali 215 novinarskih konferenc in na njih gostili več kot 400 sogovornikov.

Hitri testi ustrezajo smernicam

Sorodna novica Tarča: Komu je država zaupala milijonski posel s hitrimi testi?

Laboratorijsko preizkušanje hitrih antigenskih testov, ki jih je država nakupila za množično testiranje prebivalstva, je pokazalo, da so občutljivi in specifični glede na zagotovila proizvajalca ter tako zadoščajo merilom nacionalnih smernic in kriterijem WHO-ja, je na novinarski konferenci vlade pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne.

Za verifikacijo testov in njihovo analizo so se odločili, ker so se v javnosti pojavile določene dileme, ali so testi, ki jih je za množično testiranje prebivalstva ministrstvo za zdravje kupilo od podjetja Majbert, ustrezni.
Marija Magajne je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da test dosega specifikacije proizvajalca glede občutljivosti testa v skupini simptomatičnih preiskovancev, glede specifičnosti pa v skupini brezsimptomnih preiskovancev. V skupini brezsimptomnih preiskovancev se je potrdila visoka specifičnost, kar ob pravilni izvedbi testa pomeni, da daje zelo malo lažno pozitivnih rezultatov, je dodala.

To pomeni, da če je rezultat hitrega antigenskega testa pozitiven, je skoraj 100-odstotna verjetnost, da je posameznik tudi v resnici pozitiven. Če je rezultat negativen, pa je med 80- in 90-odstotna verjetnost, da je negativen, a ta rezultat velja za tisti trenutek, ko je bil bris odvzet. Med 10 in 20 odstotki pa jih bo kljub negativnemu hitremu testu vseeno okuženih z novim koronavirusom, a je njihovo virusno breme tako nizko, da ta hitri antigenski test tega ne zazna. Verjetnost, da je pravilen rezultat v tistem trenutku, ko je bris odvzet, je pri PCR-testiranjih precej višja kot pri antigenskih.

Tudi analiza, ki so jo opravili na podlagi centralnih podatkov, ki jih upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je pokazala velik delež ujemanja oz. podobnosti rezultatov pri vseh uporabljenih hitrih antigenskih testih v Sloveniji. To pomeni, da so hitri antigenski testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, podobni kot vsi drugi, ki jih uporabljajo v državi, na primer v zdravstvenih ustanovah, in so drugih proizvajalcev.

Zato je po njenih besedah smiselno, da se nadaljuje množično testiranje prebivalstva s hitrimi testi, ki je tudi na ravni EU-ja prepoznano kot eden od učinkovitih ukrepov za preprečevanje okužb.

Hitro testiranje prispeva k umiritvi razmer

Umirjanje epidemioloških razmer v teh dneh pripisujejo prav množičnemu testiranju, po katerem so se tisti, ki jim je test pokazal okužbo, pozneje osamili. Za tiste, ki so čakali v vrsti za hitri test, pa po njenih besedah ni bojazni, da bi se okužili, če so pri tem ohranjali dvometrsko razdaljo.

V Sloveniji v sredini februarja lahko pričakujemo hitre antigenske teste iz skupnega evropskega naročila, na ministrstvu za zdravje pa je v pripravi še eno javno naročilo za nakup teh testov. Najprej naj bi iz evropskega naročila pridobili nekaj brezplačnih testov, potem pa toliko, kolikor jih bomo potrebovali, je dejala.

Ne predvidevajo pa testov za ugotavljanje okužbe, pri katerih se vzorec vzame z grgranjem, saj je pri jemanju brisa iz nosno-žrelnega prostora največja zanesljivost za točnost testa.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Zmeda s podatki umrlih s covidom-19

Vlada dnevno objavlja podatke o umrlih, ki jih dobi iz poročila o hospitalizacijah in poročanja domov za starejše občane (DSO). Ti podatki dokumentirajo smrti v zadnjih 24 urah, vendar ne vsebujejo popolnih demografskih podatkov, kot so spol, starost in občina bivališča umrlega. Gre za preliminarne podatke.

NIJZ tudi dobiva podatke o umrlih od bolnišnic in domov za starejše občane. Ti podatki so uradni in končni in vključujejo za vsakega umrlega tudi spol, starost in občino bivanja. Toda pri tem poročanju nastajajo velike zamude. Pri tem pa nekateri zavodi poročajo sproti, drugi pa z zamudo več tednov ali celo mesec in pol. V tabelo o umrlih NIJZ umešča podatke za nazaj pod pravi dan, torej ko je posameznik umrl. Tako so bili na določen dan vneseni umrli ne samo za dan prej, temveč pogosto tudi za več tednov nazaj.

Kot navajajo pri Sledilniku za covid-19, kjer črpajo podatke tako vlade kot NIJZ-ja, je NIJZ zavode že pozval k ažurnejšemu poročanju, vendar v podatkovnem toku kljub temu nastajajo ogromne zamude zaradi načina poročanja, ki je v veljavi. Dejstvo pa je, da so podatki NIJZ-ja o umrlih, ko gre za za njihovo strukturo, edini uradni podatki, ki vsebujejo tudi informacijo o spolu, starosti in občini bivanja umrlih.

Več smrti po podatkih NIJZ-ja

NIJZ pa je letos ubral še en pristop k dnevnemu poročanju o umrlih, torej, ko ne gre za strukturne podatke. Tako je v tabele o dnevnih podatkih umrlih s covidom-19 uvrstil vse, ki so umrli v 28 dneh po potrjeni okužbi z novim koronavirusom. Pri tem se naslanja tudi na podatke iz osrednjega registra prebivalstva. Osebe, ki se okužijo z novim koronavirusom, imajo namreč lahko na daljši rok posledice covida-19, kot je denimo možganska kap. Tako štejejo, da je takšna oseba umrla zaradi zapletov, povzročenih s covidom-19. Hkrati pa ti podatki lahko zajemajo tudi nekoga, čigar smrt ni povezana s potrjeno okužbo (na primer prometna nesreča).

Seštevek števila smrti med vlado in NIJZ se zato ne ujema. Tako je po vladnih podatkih doslej umrlo 3206 covidnih bolnikov, po podatkih NIJZ-ja pa 3371.

Prispela polovico manjša pošiljka cepiva

V Slovenijo je prispela nova pošiljka cepiv proti covidu-19, pričakovano manjša kot pretekle tedne. Kot so zapisali v skupnem sporočilu Pfizerja in BioNTecha, bo manj cepiva dostavljenega le tokrat. "V tednu, ki se začne 25. januarja, pa se bomo vrnili na prvotne količine dobav za Evropsko unijo. Od tedna, ki se začne 15. februarja, se bo količina dobav povečala, tako da bomo lahko zagotovili celotno količino dogovorjenih doz cepiva za prvo četrtletje in občutno večje količine v drugem četrtletju," so še zapisali.

Kot so dodali, bodo Evropsko komisijo, države članice EU-ja in druge države obvestili o spremenjenih urnikih dobav.

Sorodna novica Kacin se poslavlja z mesta vladnega govorca, odslej koordinator množičnega cepljenja

Slovenija je sicer v preteklih tednih prejemala okoli 16.500 odmerkov cepiva na teden. Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnil Kacin, ki je z današnjim (ponedeljek) dnem nastopil funkcijo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, pristojnega za cepljenje proti covidu-19, pa je v zadnji pošiljki sedem škatel po 195 vial cepiva. To, če se iz vsake viale dobi po pet odmerkov cepiva, pomeni 6825 odmerkov, v primeru šestih odmerkov iz vsake viale pa 8190 odmerkov cepiva, kar je manj kot polovica od prejšnjih tedenskih pošiljk, ki jih je prejemala Slovenija.

Sorodna novica IJS: Predvidoma do konca naslednjega tedna bomo po obeh merilih prešli v rdečo fazo

Viale iz te zadnje pošiljke po Kacinovih navedbah "po logiki stvari ne morejo biti porabljene za nič drugega kot za drugi odmerek tistih, ki so bili cepljeni prvi". Podrobneje na vprašanja o dobavah cepiv in cepljenju pri nas Kacin danes ni odgovarjal, bo pa tej temi namenjena torkova novinarska konferenca predsednika vlade Janeza Janše.

Na NIJZ-ju so za STA potrdili, da so prejeli polovico manj cepiva in da bo cepivo v celoti namenjeno drugemu odmerku. Iz UKC-ja Maribor so sporočili, da so nekatere zaposlene v ponedeljek že cepili z drugim odmerkom Pfizerjevega cepiva.

Cepljenje proti covidu-19 se je v Sloveniji sicer začelo 27. decembra, torej pred tremi tedni. Najprej so cepili stanovalce domov za starejše, sledili so najbolj izpostavljeni zaposleni v zdravstvu in domovih, nato pa drugi zdravstveni delavci in starejši prebivalci, ki ne živijo v domovih za starejše.

Sorodna novica Janša: Računamo, da bo mogoče januarski oz. februarski val zdržati brez najbolj drastičnih ukrepov

Cepljenje še ne vpliva na epidemijo

Epidemija se – kot kaže – umirja. Po ocenah Instituta Jožefa Štefana (IJS) je reprodukcijsko število padlo pod ena. Še naprej pa je potek epidemije odvisen od obnašanja ljudi. Cepljenje namreč še nima vpliva na epidemijo, saj mora biti po ocenah precepljene in imune vsaj deset odstotkov populacije, se pravi več kot 200.000 ljudi. Do zdaj so cepili 41.439 ljudi, večinoma starejših in zdravstvenih delavcev, in to naj bi se predvidoma že proti koncu meseca odrazilo v zmanjšanju pritiska na bolnišnice, je za Radio Slovenija poročala Katja Arhar.

Tokrat prispela pošiljka bo porabljena za druge odmerke že cepljenih.

Nekateri si želijo sproščanja ukrepov

Ob izboljšanju epidemiološke slike so v preteklih dneh porasli apetiti po sproščanju ukrepov. Številke o okužbah in hospitaliziranih se namreč približujejo pogojem za prehod v rdečo fazo, ko se za najmlajše odprejo šole in vrtci, o čemer bo odločalo tudi ustavno sodišče, potem ko je pobudo za oceno ustavnosti odloka podala skupina staršev. Vlada meni, da je pobuda neutemeljena.