Foto: BoBo
Foto: BoBo

Minister za zdravje Janez Poklukar je med vladnim obiskom Posavja glede najnovejše epidemiološke slike dejal, da so v petem valu zaradi koronavirusne različice omikron tako rekoč vse postavili na novo, od testiranja, karanten, izolacij, delovanja mikrobioloških laboratorijev do organizacije bolnišnic. Za sproščanje protiepidemičnih ukrepov pa je tveganje po njegovih besedah za zdaj še vedno preveliko in tako bo, dokler se krivulje dnevno pozitivnih, obolelih in hospitalizacij ne obrnejo navzdol, je dejal minister.

Epidemija še vedno narašča, saj je v državi dnevno več kot 17.000 okužb, samo ta teden pa so hospitalizirali kar 33 odstotkov več bolnikov. V primerjavi s prejšnjim tednom je bilo v Sloveniji tudi 85 odstotkov več smrti, kar kaže, da je neracionalno razmišljati o sproščanju ukrepov, je pojasnil.

"Želimo si, da čim prej dosežemo vrh, in takoj, ko ga bomo dosegli, bomo tudi lažje zadihali in napovedovali, kako naprej," je še dejal minister.

Čeprav je odstotek hospitalizacij nižji kot pri delti, je zaradi visoke številke okuženih številka sprejemov visoka

Ob tem je opomnil, da se morda zdi, da različica omikron ne povzroča toliko hospitalizacij, pa smo vendar priča visokemu vrhu okužb, ki je štirikrat višji, kot je bil pri delta različici. "Tudi če je namesto štiriodstotne stopnje hospitalizacij, kot je bila pri različici delta, zdaj stopnja hospitalizacij enoodstotna, to pri 30.000 pozitivnih testih dnevno pomeni 300 sprejemov," je navedel minister. Za napoved, kaj bo nova različica prinesla intenzivnim enotam, pa je po njegovih besedah prezgodaj.

Omikron pa je med drugih prinesel nove izzive tudi z vidika dnevnega zagotavljanja vseh potrebnih testiranj. Kot je pojasnil Poklukar, je za zdaj kot pozitiven primer definiran primer, ki je potrjen s PCR-testom. Je pa dejstvo, da številne države po svetu izdajajo QR-kode tudi za hitre antigenske teste, ker so bile preobremenjene s PCR-testi. Tudi v to smer se pogovarjajo s stroko, a dokončne odločitve še ni, je pojasnil minister.

Pri tem je opozoril, da so na robu zmogljivosti ne le laboratoriji, ampak tudi drugi deležniki. Še nadaljnje upoštevanje ukrepov pa je po njegovih besedah nujno tako zaradi hitre širitve omikrona kot neznank, "kaj bo ta prinesel za t. i. dolgi covid in kako bo vplival na človeške organe".

Aktivnih je več kot 136.000 okužb

Po podatkih sledilnika za covid-19 se v bolnišnicah zdravi 678 bolnikov, okuženih s koronavirusom, od tega na intenzivnih enotah 126. Umrlo je 14 ljudi. Najmlajši hospitaliziran bolnik je star 21 let, prav tako najmlajši bolnik na intenzivni negi. V torek je bilo opravljenih 22.924 PCR-testov, delež pozitivnih izvidov testov je bil 76,3-odstoten.

Doslej je bil dnevni rekord 13.911 okužb, kolikor so jih potrdili v soboto. Od začetka epidemije je bilo sicer s PCR-testi potrjenih že 642.342 okužb z novim koronavirusom.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji trenutno 136.355 aktivnih okužb. Število aktivnih primerov okužb se je v primerjavi z dnevom prej povečalo za 10.104. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov, ki trenutno znaša 11.808, je v primerjavi s predhodnim dnem višje za 750. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev znaša 6463, kar je 481 več kot dan prej.

Nov epidemični rekord

Zamude pri rezultatih PCR-testov

Iz nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so sporočili t. i. povprečne pretočne čase pri PCR-testiranju. Gre za podatke, ki kažejo na čas analize vzorcev za PCR-testiranje. Po trenutno veljavnem protokolu PCR-testiranja so pristojni najdaljši čas analize vzorcev za PCR-testiranje s 24 dvignili na 48 ur, a naj bi kljub temu občasno še vedno nastajale zamude.

Pri 14.992 v torek sprejetih vzorcih za PCR-testiranje je po navedbah NLZOH-ja povprečni pretočni čas znašal do 20 ur. Pri 92 vzorcih je bil presežen čas 48 ur. Od tega pri 90 vzorcih za eno uro, pri enem vzorcu pa za dve uri. Še prejšnji petek je bil pri 8534 sprejetih vzorcih za PCR-testiranje čas 48 ur presežen pri 10 odstotkih vzorcev. Maksimalni pretočni čas pri posameznem vzorcu je znašal tudi do 60 ur.

Ta teden je sicer začel veljati spremenjen protokol testiranja, po katerem je PCR-test dostopen le ljudem s tveganim potekom bolezni in tistim, ki so pozitivni na hitrem testiranju ali samotestu. To pomeni, da se za večino ljudi, ki pridejo na PCR-testiranje, pričakuje, da bo njihov izvid pozitiven.

V UKC-ju Maribor porast števila bolnikov s covidom-19 in odsotnih zaposlenih

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je v zadnjem tednu naraslo število bolnikov s covidom-19, vedno več je zaradi okužb in karanten odsotnih zaposlenih. Samo v ponedeljek so imeli 43 novih okužb med zaposlenimi, zato strokovni direktor Matjaž Vogrin ocenjuje, da bo kadrovski izpad v prihodnje še večji.

Trenutno je v UKC-ju Maribor hospitaliziranih 128 bolnikov s covidom-19, kar je 27 več kot pred nekaj več kot tednom dni. V enotah za intenzivno zdravljenje je 26 bolnikov s covidom-19, kar je podobno število kot v prejšnjih dneh, na akutnem oddelku je 99 bolnikov, drugi so v kliniki za pediatrijo ali porodnišnici.

Med 26 bolniki na intenzivnem zdravljenju jih ima 22 covidno pljučnico. "V glavnem gre za bolnikov, ki so bili okuženi z različico delta," je na novinarski konferenci v Mariboru pojasnil Vogrin. Na akutnih oddelkih je 44 bolnikov s covidno pljučnico, drugi so tam zaradi drugih bolezni.

Kritična je predvsem kadrovska slika. Okoli 300 zaposlenih je razporejenih na covidna delovišča in tako manjkajo na delovnih mestih za oskrbo drugih bolnikov. Zaradi okužbe s koronavirusom, karantene ali izgorelosti manjka še 887 zaposlenih, kar po besedah Vogrina pomeni izpad okoli 1200 ljudi, kar je velika številka. Med odsotnimi je 11 anesteziologov, zato je težko izvajati operativni program.

Kljub temu poskušajo zagotavljati, da normalno delujejo klinika za pediatrijo, porodnišnica, oddelek za onkologijo in klinika za interno medicino, v določenem delu pa tudi druge enote kliničnega centra. "V lanskem letu je bilo kljub vsem covidnim krizam v naši ustanovi opravljenih 91 odstotkov načrtovanih storitev," je dejal strokovni direktor.

V zadnjem tednu so vsakodnevno soočeni z vdori okužb z novim koronavirusom v oddelke za druge bolnike, t. i. bele cone, čeprav pri vseh bolnikih ob sprejemu v bolnišnico opravijo tako hitri antigenski kot PCR test. "Vsak bolnik, ki je umeščen v našo ustanovo, je dokazano negativen ob sprejemu. A čez nekaj dni so pozitivni," je pojasnil Vogrin.

Pozitivnega bolnika nato premestijo na covidni oddelek. Po ocenah Vogrina je zaradi izpada osebja neizbežno, da začnejo s koronavirusom okužene bolnike, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje zaradi drugih bolezni, puščati na teh oddelkih, ne pa da jih premeščajo na covidne oddelke.

"Pri zdajšnjem izpadu delovne sile preprosto ne bo več mogoče odpirati dodatnih covidnih oddelkov, ker ne bo kadra. Na to temo potekajo pogovori v strokovnih krogih, tudi na ravni ministrstva. Pričakujemo uradno navodilo in protokol ministrstva najpozneje jutri," je povedal.

V tem primeru bodo na primer na kliniki za kirurgijo oblikovali v eni od etaž rdečo cono, kjer bodo obravnavali kirurške bolnike s covidom-19. "Tam bodo samo takšni bolniki, ki ne bodo zboleli za covidno pljučnico, in zanje bodo skrbeli kirurgi. Če se bo pri kom razvila covidna pljučnica, pa bo ta premeščen na covidni oddelek," je pojasnil Vogrin.

Trenutno imajo več covidnih enot. Za intenzivno zdravljenje zadoščajo zmogljivosti za največ 40 bolnikov, na akutnih oddelkih za največ 140 bolnikov. "Če bomo šli prek te številke, glede na kadre nismo sposobni odpirati novih enot, ampak bomo v tem primeru prisiljeni odpirati rdeče cone za bolnike, ki so lahko na takšnih oddelkih. Tu pa ni nekih omejitev, ampak jih bomo odpirali glede na število posameznih bolnikov," je dejal.

Med bolniki na intenzivnem zdravljenju je cepljenih proti covidu-19 le 15 odstotkov, na akutnem oddelku okoli 25 odstotkov. "K sreči omikron očitno deluje na takšen način, da ne povzroča covidne pljučnice v takšnem obsegu, kot je bilo to prej. Če bi se to dogajalo, bi bil kolaps zdravstvenega sistema že prejšnji teden," je še dejal Vogrin.

Razmere v mariborskem kliničnem centru

Šempeter: Odpoved vseh nenujnih operacij in pregledov

Iz šempetrske bolnišnice znova poročajo o povečanju števila hospitaliziranih na covidnem oddelku. V zadnjem tednu so imeli tudi nekaj vdorov v bele cone, najbolj pa jih skrbi visok delež obolelih med zaposlenimi. Zaradi tega znova zmanjšujejo programe dela v bolnišnici. Tako bodo z jutrišnjim dnem odpovedali vse nenujne operacije in tudi vse nenujne preglede, je za TV Slovenija poročala Ksenija Černuta.

"Nekje do 4. februarja bomo lahko operirali samo nujna stanja, urgentna stanja, zmanjšali bomo tudi število specialističnih ambulant, ostale bodo samo neodložljive, to sta področji onkologije in travmatologije, kjer so nujne kontrole," je dejala strokovna direktorica bolnišnice Dunja Savnik Wikler.

Razmere so kritične, ker je med zaposlenimi veliko obolelih, največ na področju zdravstvene nege. "Danes je kar 120 zaposlenih iz zdravstvene nege odsotnih, nekaj jih ima tudi covid, potem so druga obolenja, nekaj jih odsotnih tudi zaradi nege otrok, zaradi višje sile," je še dejala strokovna direktorica bolnišnice.

V šempetrski bolnišnici vdor covida v belo cono

Na covidnih oddelkih so tudi s koronavirusom okuženi bolniki, ki so hospitalizirani zaradi drugih težav

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Na covidnih oddelkih bolnišnic zdravijo tudi s koronavirusom okužene bolnike, ki bolnišnično zdravljenje sicer potrebujejo zaradi drugih bolezni, so za STA potrdili v več slovenskih bolnišnicah. Po besedah strokovnega direktorja ptujske bolnišnice Teodorja Pevca gre za navodila zdravstvenega ministrstva, ki pa bi se lahko v prihodnje spremenila.

Pevec je dejal, da si v ptujski bolnišnici želijo, da bi bolnike, pri katerih covid-19 ni primarni vzrok hospitalizacije, izolirali na bolnišničnih oddelkih, ki bolnikom nudijo oskrbo njihove primarne zdravstvene težave. V torek so v ptujski bolnišnici zdravili 18 covidnih bolnikov. Trije bolniki so bili v bolnišnico sprejeti zaradi drugih zdravstvenih težav, ob potrjeni okužbi s koronavirusom pa so bili premeščeni na covidni oddelek.

Tudi v SB-ju Celje so pojasnili, da bolnike z drugimi zdravstvenimi težavami ob potrjeni okužbi s koronavirusom večinoma premeščajo na covidne oddelke. Ob tem so poudarili, da je za bolnike bolje, da se zdravijo na oddelkih, kjer zdravijo njihove primarne bolezni. Zato se trenutno z drugimi bolnišnicami in ministrstvom za zdravje dogovarjajo o načinu obravnave teh bolnikov.

Ni popolnoma jasno, ali podatki o covidnih bolnikih, ki jih vsak dan sporoča vlada, vključujejo tudi bolnike, ki so na covidne oddelke premeščeni zgolj zaradi okužbe s koronavirusom, ne pa tudi zaradi zdravstvenih težav zaradi bolezni covid-19. Z ministrstva za zdravje so za STA v ponedeljek sporočili le, da ločenih evidenc za ene in druge ne vodijo.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki jih navaja Dnevnik, pa so slovenske bolnišnice od 10. do 16. januarja sprejele 247 bolnic in bolnikov s potrjenim covidom, med njimi jih je bilo 75, ki niso imeli akutne bolezni dihal, temveč so bili hospitalizirani zaradi drugih razlogov. Pri 25 ljudeh so šele po hospitalizaciji prepoznali okužbo, 51 bolnic in bolnikov pa se je okužilo med hospitalizacijo.

Iz SB-ja Murska Sobota so sporočili, da so v torek na covidnem oddelku zdravili 30 bolnikov, od tega so bili štirje hospitalizirani zaradi drugih težav, ob tem pa so bili pozitivni na koronavirus.

Direktorica SB-ja Brežice Anica Hribar je pojasnila, da so v torek zdravili 11 covidnih bolnikov. Na covidnem oddelku so zdravili tudi 13 bolnikov, ki so hospitalizirani zaradi drugih težav, ob tem pa so bili okuženi s koronavirusom.

Na Kliniki Golnik so v torek na navadnem covidnem oddelku zdravili 19 bolnikov, sedem pa na intenzivnem oddelku. Pri vseh je vodilna bolezen covid-19. "Med njimi je tudi kakšen bolnik, ki mu je okužba z omikronom poslabšala drugo bolezen, recimo srčno popuščanje, prevladujejo pa bolniki s covidno pljučnico," so pojasnili.

Strokovna direktorica SB-ja Dr. Franca Derganca Nova Gorica Dunja Savnik Winkler je za STA navedla, da so v torek na covidnem oddelku zdravili 37 bolnikov. Deset bolnikov, ki sicer nimajo simptomov covida-19, so zaradi pozitivnega testa na koronavirus premestili na covidni oddelek, kjer so hospitalizirani ločeno od preostalih bolnikov.

V SB-ju Novo mesto pojasnjujejo, da vse na koronavirus pozitivne bolnike, razen otrok, nosečnic in porodnic, zdravijo na covidnem oddelku ne glede na preostale zdravstvene težave. V torek so na oddelku zdravili 42 bolnikov, od tega osem v intenzivni enoti. Tudi v SB-ju Jesenice so v zadnjih tednih na covidni oddelek sprejeli precej bolnikov, ki so bili sprejeti zaradi drugih razlogov, ob tem pa so bili okuženi s koronavirusom. "Take bolnike na covidnem oddelku zdravimo enako, kot bi jih sicer," so poudarili.

V zadnjih petih dneh pa zaznavajo ponovno rast števila bolnikov, ki na zdravljenje prihajajo z znaki t. i. covidne pljučnice. Klinične slike teh so nekoliko blažje kot pri okuženih s prejšnjo različico koronavirusa delto, so pojasnili.

Na navadnem covidnem oddelku so v torek sicer zdravili 18 bolnikov, tri pa na intenzivnem.