Cepljenje za zdaj ostaja edina zaščita pred hujšim potekom bolezni. Prva zdravila v obliki tablet proti covidu naj bi bila na voljo šele ob koncu leta. Foto: EPA
Cepljenje za zdaj ostaja edina zaščita pred hujšim potekom bolezni. Prva zdravila v obliki tablet proti covidu naj bi bila na voljo šele ob koncu leta. Foto: EPA

Ker z epidemijo tečemo že četrti krog, sicer prvega z možnostjo cepljenja za vse, ki bi lahko razbremenilo zdravstvo, polnjenje bolnišnic ob večjem številu okužb ni presenečenje. Kako usodne bodo okužbe za marsikoga, ki bo potreboval bolnišnično oskrbo, bomo lahko ugotavljali šele na vrhuncu novega vala, ki ga zaznamuje hitro nalezljiva delta različica virusa, je poročal Radio Slovenija.

"Pričakujemo, da bo treba povečati kapacitete intenzivne terapije," je v Odmevih dejala predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Po njenih besedah morda res ne bo toliko bolnikov kot v zimskem valu, a je trenutna različica bolj nalezljiva.

Cepljenje za zdaj ostaja edina zaščita pred hujšim potekom bolezni. Na zdravila v obliki tablet proti covidu pred zimo ne moremo računati, ugotavlja Roman Jerala s Kemijskega inštituta. "Prva in druga faza sta pokazali dobre rezultate, a moramo počakati, rekel bi, do konca leta," je za Radio Slovenija dejal Jerala.

Da se s cepljenjem lahko izognemo respiratorju oziroma intenzivni negi, kažejo tudi podatki. Prejšnji teden je bilo v intenzivne enote sprejetih 15 bolnikov, med njimi je bil eden polno cepljen, 14 pa ni bilo niti cepljenih niti niso bolezni preboleli. 13 covidnih bolnišnic, oddelke so včeraj odprli v Celju in na Golniku, je sicer pripravljenih, a ob tem velja spomniti opozorila pristojnih, da covid ni edina bolezen in da bo zaradi epidemije spet trpela preventiva in zdravljenje preostalih bolezni.

Število okužb se vztrajno vzpenja

Zdravljenje do zdaj potrebovalo 73 cepljenih bolnikov

V slovenskih bolnišnicah se je zaradi okužbe z novim koronavirusom do zdaj zdravilo 73 bolnikov, ki so bili cepljeni proti covidu-19. Necepljenih bolnikov pa je bilo do zdaj 3170, je zapisano na straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

NIJZ podatke zbira tudi po posameznih tednih. Zadnji podatki so na voljo za obdobje od 9. do 15. avgusta. Takrat je bilo z resno akutno okužbo dihal hospitaliziranih 27 necepljenih covidnih bolnikov in trije cepljeni.

V bolnišnicah se po podatkih sledilnika za covid-19 danes zdravi 86 bolnikov. Od tega 52 v UKC-ju Ljubljana, 24 v UKC-ju Maribor, šest v bolnišnici Celje in štirje na Kliniki Golnik.
V UKC-ju Maribor se na akutnem oddelku zdravi 16 bolnikov, njihova povprečna starost je 62,6 leta. Intenzivno zdravljenje potrebuje osem pacientov, ki so v povprečju stari 63,1 leta, so sporočili iz UKC-ja Maribor.

UKC Maribor se pripravlja na covidne bolnike
Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji
Okužbe predhodnih sedem dni:

Nedelja - 116
Sobota - 244
Petek - 388
Četrtek - 333
Sreda - 381
Torek - 385
Ponedeljek - 318

477 novih okužb

V ponedeljek so pristojni opravili 2489 PCR-testov na okužbo z novim koronavirusom. Pozitivnih jih je bilo 477, kar je 19,2 odstotka. Umrla sta dva bolnika, kažejo podatki, ki jih je vlada objavila na Twitterju.

Opravljenih je bilo tudi 26.967 hitrih antigenskih testov, a pozitivni izvidi teh se dodatno preverjajo s PCR-testi.

V bolnišnicah se zdravi 86 ljudi (kar je 11 več kot dan prej), od tega 19 na intenzivni negi, kažejo podatki sledilnika za covid. Bolnišnice so se torej počasi začele polniti.

Prejšnji ponedeljek so potrdili manj, 318 okužb.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je v primerjavi z dnevom prej povečalo za 24 na 328, 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev pa za 12 okužb.

Po podatkih NIJZ-ja je v državi trenutno 3753 aktivnih okužb, kar je 258 več kot dan prej.

Število hitrih testiranj se ni občutno zmanjšalo

V največjih slovenskih zdravstvenih domovih zaradi spremenjenega režima hitrih testiranj, ki so brezplačna le še za določene skupine, niso zaznali večjih sprememb glede testiranj.

V mariborskem zdravstvenem domu so v ponedeljek opravili nekaj več kot 1000 hitrih testov, kar je sicer dobrih sto manj kot prejšnji ponedeljek. Med opravljenimi testi je bilo tudi 157 samoplačniških. Nekaj zmede je bilo s potrdili, ki jih morajo prinesti pacienti, ker mora biti iz dokumentov jasno razvidno, ali nekdo dela v kateri od panog, za katere je testiranje brezplačno.

V mariborskem zdravstvenem domu za zdaj ne načrtujejo posebnih sprememb, niti kar se tiče lokacij testiranja v središču mesta in mobilnih enot v okoliških občinah, niti kar se tiče terminov. Podobno velja tudi za Zdravstveni dom Ljubljana, kjer so v ponedeljek v mobilni enoti na Mestnem trgu opravili 169 hitrih testiranj za splošno populacijo, teden dni prej pa 211.

Na vstopni točki na Metelkovi ulici, kjer izvajajo teste za zaposlene v vzgoji in izobraževanju ter druge poklicne skupine, so pred tednom dni izvedli 150 testiranj, zlasti zaradi vračanja zaposlenih v šole pa ta ponedeljek že 499 testiranj.

Tudi v celjskem zdravstvenem domu niso zaznali pomembnega upada števila testiranih v primerjavi s preteklimi tedni. Avgusta so ob ponedeljkih testirali povprečno po 140 ljudi na dan, ta ponedeljek pa jih je bilo 153, od tega 57 samoplačnikov. V Celju pa bodo od 31. avgusta testiranja selili na novo lokacijo v dvorano Zlatorog, kamor se začasno do preklica iz sejmišča seli tudi njihov cepilni center.

Z dvema odmerkoma cepljenih 42 odstotka ljudi

Po danes osveženih podatkih vlade in NIJZ je bilo doslej z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih skupno 971.353 prebivalcev Slovenije oz. 46 odstotkov. Med starejšimi od 18 let je bilo z enim odmerkom cepljenih 951.938 oz. 55 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 598.945 oz. 68 odstotkov.

Z drugim odmerkom pa je bilo doslej cepljenih 883.686 prebivalcev Slovenije oz. 42 odstotkov prebivalstva. Med starejšimi od 18 let je bilo z drugim odmerkom cepljenih 870.678 oz. 50 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 557.474 oz. 63 odstotkov.

Podatki se nekoliko razlikujejo od tistih, objavljenih v ponedeljek. Kot so pojasnili na NIJZ, baze podatkov cepljenih redno usklajujejo s podatki s terena in tako je prišlo do nekaterih sprememb.

99,3 odstotka različice delta

Foto: NLZOH
Foto: NLZOH

V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so med 8. in 15. avgustom sekvencirali 533 vzorcev novega koronavirusa. Različico delta so potrdili v 529 primerih, s čimer predstavlja 99,3 odstotka sekvenciranih vzorcev, največ okužb z delto pa je v Podravju. Med vzorci so potrdili tudi en primer različice alfa, piše v sporočilu za javnost.

"Opažamo širjenje različice delta, in sicer v vseh statističnih regijah v Sloveniji odločno prevladuje, druge različice so v manjšini in trenutno ne pričakujemo, da bi se razširile," je za Radio Slovenija pojasnil Aleksander Mahnič iz nacionalnega laboratorija.

In kje je različice delta virusa največ? "Trenutno ne opažamo, da bi kje bila večja žarišča, mogoče turistična središča, ki so bolj izpostavljena, imajo več pozitivnih vzorcev, ampak na daljši rok mislim, da bo povsod," je odgovoril Mahnič.

Sorodna novica Jerala: Na zdravila proti covidu-19 moramo počakati še do konca leta

Med statističnimi regijami je različice delta največ v Podravju (125), sledijo gorenjska (110), obalno-kraška (87) in savinjska regija (84). V drugih regijah je bilo vzorcev te različice manj, tako so jih v jugovzhodni regiji potrdili 41, na Koroškem 18, v pomurski regiji 14, v osrednjeslovenski pa 13. Preostale statistične regije imajo manj kot deset primerov.

Različica delta je bolj nalezljiva kot druge različice, zato v NLZOH-u pozivajo vse prebivalce, ki še niso polno cepljeni, naj se cepijo čim prej. Polno cepljeni namreč razvijejo visoko zaščito tudi proti tej različici.

Zadnje poročilo NLZOH-ovega sledenja različicam novega koronavirusa med drugim še kaže, da so med 11.566 vzorci iz letošnjega leta zaznali 72 različic koronavirusa.
Alfarazličico so tako do zdaj zaznali v 5104 vzorcih, betarazličico v šestih. V prav toliko vzorcih so zaznali tudi gamarazličico. Deltarazličico so pri NLZOH-u doslej potrdili pri 1815 ljudeh. Kaparazličico so do zdaj potrdili v enem primeru, eta pa se je pojavila v 25 primerih.

Skupaj z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo, s katerim spremljajo različice posebnega pomena, pa so v Sloveniji doslej potrdili 3013 primerov različice delta in 11 primerov različice delta plus. Skupno so potrdili tudi 10.797 primerov različice alfa, 29 primerov beta in devet primerov gama. Različico eta so skupno potrdili v 48 primerih, različico jota v sedmih primerih in različico B.1.1.318 v 19 primerih.

V 4. valu za oskrbo covidnih bolnikov predvidenih do 926 bolniških postelj

Covidni oddelek na ljubljanskem UKC-ju. Foto: Matej Povše
Covidni oddelek na ljubljanskem UKC-ju. Foto: Matej Povše

Po strategiji ministrstva za zdravje je za zdravljenje covidnih bolnikov v četrtem valu epidemije predvidenih skupno 926 postelj, od tega 762 navadnih in 164 za intenzivno nego. Določenih je šest faz in merila za prehod v vsako izmed njih. Od ponedeljka sicer velja peta faza.

Ministrstvo za zdravje je v strategiji za zdravljenje covidnih bolnikov, ki jo je pridobila Slovenska tiskovna agencija, določilo načrt odpiranja covidnih oddelkov v slovenskih bolnišnicah. Določenih je šest faz.

V šesti fazi, ki se je v Sloveniji sicer že končala, covidne bolnike zdravita univerzitetna klinična centra (UKC) Maribor in Ljubljana. V UKC Ljubljana morajo v tej fazi zagotoviti 42 postelj, od tega 30 navadnih in 12 intenzivnih. Mariborski UKC pa mora zagotoviti 23 postelj, od tega 15 navadnih in osem intenzivnih. Šesta faza velja, ko je s covidom-19 hospitaliziranih manj kot 70 pacientov.

Naslednja je peta faza, v kateri se slovenske bolnišnice nahajajo od ponedeljka. V tej fazi se število bolniških postelj v UKC-ju Ljubljana poveča na 63, od tega je 45 postelj navadnih, 18 pa intenzivnih. V UKC-ju Maribor se število postelj poveča na 27, od tega je 15 postelj navadnih, 12 pa intenzivnih. Covidna oddelka se v tej fazi ponovno odpirata tudi v Splošni bolnišnici (SB) Celje in Kliniki Golnik. V Splošni bolnišnici Celje imajo za zdravljenje v tej fazi pripravljenih 10 navadnih in sedem intenzivnih postelj, na Kliniki Golnik pa 15 navadnih in šest intenzivnih. Peta faza velja, dokler se v bolnišnicah s covidom-19 zdravi manj kot 150 pacientov.

V četrti fazi se bodo štirim bolnišnicam iz prejšnje faze s svojimi covidnimi oddelki pridružile SB Novo mesto, SB Murska Sobota in SB Nova Gorica. V SB-ju Novo mesto bodo zagotavljali 23 postelj, od tega 15 navadnih in osem intenzivnih. V SB-ju Murska sobota bodo zagotavljali 21 postelj, 15 navadnih in šest intenzivnih. V SB-ju Nova Gorica pa bodo za zdravljenje covidnih bolnikov zagotavljali 15 postelj, od tega 10 navadnih in pet intenzivnih. Skupne zmogljivosti se bodo povečale tudi v UKC-ju Ljubljana na 90 postelj, v UKC-ju Maribor na 54 postelj, v SB-ju Celje na 41 postelj in na Kliniki Golnik na 21 postelj. Četrta faza velja, dokler je v Sloveniji hospitaliziranih do 250 covidnih bolnikov.

V tretji fazi se bosta covidna oddelka odprla tudi v SB-ju Slovenj Gradec, kjer bodo zagotavljali 20 navadnih in tri intenzivne postelje, ter v SB-ju Jesenice, kjer bodo zagotavljali 12 navadnih postelj in nobene intenzivne. V UKC-ju Ljubljana bodo v tej fazi zagotavljali skupno 157 postelj, od tega 37 intenzivnih. V UKC-ju Maribor bodo zagotavljali 92 postelj, od tega 22 intenzivnih. Klinika Golnik bo zagotavljala 36 postelj (od tega šest intenzivnih), SB Celje 69 (od tega 11 intenzivnih), SB Nova mesto 38 (od tega osem intenzivnih), SB Murska Sobota 44 (od tega 10 intenzivnih) in SB Nova Gorica 34 postelj (od tega štiri intenzivne). Tretja faza velja, ko se v bolnišnicah zdravi do 500 covidnih bolnikov.

Ko gre na hujše

V drugi fazi bodo covidne bolnike ponovno sprejemale SB Trbovlje (16 navadnih postelj), SB Ptuj (29 postelj, od tega štiri intenzivne), SB Brežice (13 navadnih postelj) in SB Izola (32 postelj, od tega dve intenzivni). Zmogljivosti se povečujejo tudi v drugih bolnišnicah: v UKC-ju Ljubljana na 175 (od tega 45 intenzivnih postelj), UKC-ju Maribor na 127 (od tega 24 intenzivnih postelj), na Kliniki Golnik na 38 (od tega osem intenzivnih postelj), SB Celje na 73 (od tega 15 intenzivnih postelj), SB Novo mesto na 40 (od tega 10 intenzivnih postelj), SB Murska Sobota na 46 (od tega 12 intenzivnih postelj), SB Nova Gorica na 40 (od tega šest intenzivnih), SB Jesenice na 18 (brez intenzivnih postelj) in SB Ptuj na 29 postelj (od tega štiri intenzivne). Druga faza bo aktivirana, dokler se bo v bolnišnicah zdravilo manj kot 700 covidnih bolnikov.

V zadnji, tj. prvi fazi strategije bodo covidne bolnike zdravile vse bolnišnice. Bolnišnicam iz druge faze se bosta pridružili še bolnišnica Topolšica z 20 navadnimi posteljami in bolnišnica Sežana z 22 navadnimi posteljami. Po strategiji prva faza velja, ko se v bolnišnicah zdravi do 900 bolnikov. Skupna zmogljivost bolnišnic v tej fazi je glede na seštevek zmogljivosti vseh bolnišnic po strategiji sicer 926 postelj, od tega 762 navadnih in 164 intenzivnih.

Od 13. avgustom so na ministrstvu za zdravje ponovno vzpostavili tedenske avdio-videokonference s covidnimi bolnišnicami. Iz navodil, ki so jih z ministrstva posredovali STA, je razvidno, da dnevno spreminjanje zmogljivosti v bolnišnicah ni dopustno. Spremembe so mogoče le med posameznimi fazami oz. s soglasjem nacionalnega koordinatorja.

Okužba potrjena pri 64 maturantih, ki so se vrnili iz Grčije

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Število okuženih z novim koronavirusom med maturanti, ki so se prejšnji teden vrnili z maturantskega izleta v Grčiji, se je z 42 povečalo na 64, so za Slovensko tiskovno agencijo sporočili z NIJZ-ja. Udeležence izleta obravnavajo kot visokorizične stike, okužbe pa naj bi sicer potrdili tudi med tistimi, s katerimi so bili v stiku.

Obravnava maturantov in njihovih stikov zaradi veliko novo potrjenih okužb s koronavirusom "poteka v najkrajšem možnem času po potrjeni okužbi glede na zmožnost zmogljivosti epidemiološke službe".

Z maturantskega izleta na Krfu se je sicer 17. in 18. avgusta vrnilo 645 mladih, med katerimi so bili tudi spremljevalci. NIJZ je vse udeležence izleta, tudi spremljevalno osebje, opredelil kot visotvegane stike in jim po elektronski pošti predlagal karanteno.

Predtem se je sicer po ponedeljkovih navedbah direktorja NIJZ-ja Milana Kreka 28 dijakov že samoprijavilo. Na tokratno vprašanje o tem, koliko dijakov je izpolnilo izjavo o seznanitvi s karanteno, pa so na NIJZ-ju odgovorili, da tega podatka nimajo.

Kot so še odgovorili na poizvedovanja o izvajanju karanten, so nadaljnji postopki glede izdajanja karantenskih odločb v pristojnosti ministrstva za zdravje, nadzor nad njihovim izvajanjem pa v pristojnosti zdravstvene inšpekcije.

Že pred odhodom domov je bilo ob opravljenem hitrem testu v Grčiji pozitivnih 15 dijakov, so za STA povedali v turistični agenciji Mondial. Po pozitivnem hitrem testu so maturanti v skladu z navodili grške epidemiološke službe in lokalne civilne zaščite rezultate preverili še s PCR-testi, ki so bili prav tako pozitivni. "V skladu z grško zakonodajo so bili ti dijaki nemudoma izolirani in na destinaciji preživljajo 10-dnevno karanteno," so sporočili iz Mondiala.

Maturanti odrejeno karanteno preživljajo v covidnem hotelu na Krfu, posebej odrejenem od grške civilne zaščite. Stroške nastanitve in hrane v času karantene bo v celoti pokrila grška vlada.

Ker je šolsko leto pred vrati, so se s Krfa vrnile vse skupine maturantov. Zadnja skupina se je v Slovenijo vrnila v ponedeljek, so še navedli v Mondialu.

Institut Jožefa Štefana v Ljubljani. Foto: BoBo
Institut Jožefa Štefana v Ljubljani. Foto: BoBo

IJS: Slovenija bo v rdeči fazi do konca tedna

Institut Jožefa Stefana (IJS), ki pripravlja modele razvoja epidemije, je objavil novo napoved. Po njihovih izračunih bo Slovenija rdečo fazo na evropskem semaforju ukrepov dosegla predvidoma v petek. Temnordečo fazo pa napovedujejo za sredino septembra.

"Če bomo tako nadaljevali, bomo jeseni presegli drugi val epidemije v bolnišnicah," opozarjajo. Za prehod v rdečo fazo po evropskem semaforju mora 14-dnevna pojavnost koronavirusa na 100.000 prebivalcev v neki državi znašati več kot 200. Danes v Sloveniji pojavnost znaša 178.

Ob tem napovedujejo, da bo četrti val zaradi velike kužnosti različice delta predvidoma tako obsežen, da se bo do pomladi okužil bolj ali manj vsak necepljeni. "Da četrti val ne bo preveč narasel, predvsem pa, da ne bo premočno obremenil bolnišnic, bi bilo potrebno, da se vsaj vsi starejši od 40 let čim prej cepijo in s tem zaščitijo pred hujšim potekom bolezni," pozivajo na IJS-ju. Zaželena precepljenost odrasle populacije je nad 90 odstotki. Po podatkih vlade je trenutno z vsemi odmerki cepljenih 50 odstotkov starejših od 18 let.