Po podatkih nacionalnega registra raka za obdobje 2010-2014 v povprečju za rakom prostate letno umre 376 Slovencev, 1480 pa jih vsako leto na novo zboli. Ob koncu leta 2014 je imelo v državi rak prostate 11.133 moških.

Rak prostate je sicer najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in tudi v Evropi. Po podatkih na spletnih straneh Onkološkega inštituta Ljubljana obolevnost za rakom prostate pri nas in po svetu raste. Nevarnostni dejavniki za nastanek bolezni so starost, rasa in dednost. Petina bolnikov ima družinsko obremenitev.

Medicinska stroka pojasnjuje, da rak prostate raste počasi. Od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine od devet do 17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih od pet do sedem let. Bolniki so pri začetni obliki raka navadno brez težav. Težave z uriniranjem so pri začetnih tumorjih praviloma posledica povečanja prostate.

Natančna anamneza o bolnikovih težavah in klinični pregled sta osnova diagnostike. Pri kliničnem pregledu gre za poseben digitorektalni pregled, ki je najpreprostejši in najcenejši diagnostični pregled za odkrivanje raka prostate. Zdravljenje bolnikov z lokalno omejenim rakom je lahko kirurško (prostatektomija), z obsevanjem, hormonsko ali s kombinacijo naštetih metod.

Zdravnik se lahko odloči tudi samo za spremljanje bolnika in ukrepanje ob spremembah. Le prostatektomija in obsevanje omogočata ozdravitev. Zdravljenje bolnikov z razširjeno obliko raka prostate pa je lahko hormonsko, s kemoterapijo ali bisfosfonati.

Katastrofalne posledice čakalnih vrst
Društvo uroloških bolnikov Slovenije in medicinska stroka ob tem opozarjata na nedopustno dolge čakalne vrste v javnem zdravstvu, ki imajo lahko po besedah zdravnika Boruta Gubine katastrofalne posledice zlasti za rakave bolnike.

Skrajševanje čakalnih vrst je zato prvo na seznamu nalog, ki si jih je zadalo društvo uroloških bolnikov. Predstojnik oddelka za urologijo ljubljanske kirurške klinike Tomaž Smrkolj je sicer poudaril, da se čakalne vrste za bolnike z malignimi obolenji, kot je rak na prostati, vendarle skrajšujejo.

Predsednik nacionalnega združenja urologov Dejan Bratuš pa je pojasnil, da je v Sloveniji urologov še vedno "absolutno premalo", se pa stanje vendarle nekoliko izboljšuje. Ob tem je predsednik društva Franc Hočevar postregel s podatkom, da bi v državi potrebovali najmanj okoli 100 urologov, a jih je le nekaj več kot 50.

Gubina je ob napovedi letošnjega Movembra še poudaril, da je diagnoza raka izrazita in odločilna prelomnica v življenju posameznika. Po njegovih besedah takšen bolnik potrebuje pozorne sogovornike, med katerimi je tudi zdravnik. Želja bolnika je, da ga skozi celotno zdravljenje obravnava vedno isti zdravnik.