Kot namreč opozarja EMA, imata obe zdravili lahko resne stranske učinke.

"Zelo pomembno je, da bolniki in zdravstveni delavci uporabljajo klorokin in hidroksiklorokin le za odobreno uporabo ali v okviru kliničnih preizkusov ali nacionalnih programov nujne uporabe pri zdravljenju bolezni covid-19," so zapisali na svoji spletni strani.

Kot so opozorili, imata obe lahko resne stranske učinke, še posebej v velikih odmerkih ali v kombinaciji z drugimi zdravili.

Poleg tega obstaja tudi bojazen pred pomanjkanjem zlasti klorokina, manj tveganega od obeh, ki se med drugim uporablja tudi za zdravljenje artritisa.

Države po vsem svetu sicer širijo dostop do obeh zdravil, ki imata protivirusno delovanje, saj sta se v začetnih študijah v Franciji in na Kitajskem izkazali kot obetavni pri zdravljenju nove koronavirusne bolezni 19.

Koronavirus zlahka širijo tudi tisti z blažjimi simptomi

Medtem pa nemški raziskovalci ugotavljajo, da novi koronavirus zlahka širijo tudi bolniki z blažjimi simptomi, saj se virus aktivno razmnožuje tudi v zgornjih dihalih.

Ugotovitve, ki bi zlasti lahko pomagale zdravnikom pri odločanju, koga in kdaj napotiti v domačo karanteno, pa so vzniknile tudi pri vprašanju kužnosti.

Ekipa raziskovalcev, zbranih okrog virologa Christiana Drostena s klinike Charite in infektologa Clemensa Wendtnerja s klinike Schwabing, je preučevala prve obolele s covidom-19 v Nemčiji, ki so se konec januarja pojavili v bližini Münchna. Ugotovitve so objavili v strokovni reviji Nature.

Obravnavni bolniki so bili mlajši ali srednjih let, kazali pa so dokaj mile simptome, podobne gripi, kot sta kašelj in vročina. V prvem tednu od pojava simptomov je bilo izločanje virusa v žrelu in v izmečku pri kašlju zelo visoko.

V večini primerov je v žrelu ta količina v roku prvega tedna bistveno upadla, v izmečku iz pljuč pa se je to zgodilo nekoliko pozneje. Po osmem dnevu od začetka simptomov raziskovalci niso več mogli izolirati kužnih delov virusa, čeprav so v žrelu in pljučih še našli njegov genski material.

Ti podatki bi lahko pomagali zdravnikom pri odločitvah, kdaj v primeru pomanjkanja bolniških postelj nekoga odpustiti v domačo karanteno. Avtorji ta korak predlagajo, ko je mogoče po desetem dnevu bolezni v mililitru izmečka kašlja dokazati manj kot 100.000 kopij dednega materiala virusa.

Neodvisno od študije znanstveniki tudi domnevajo, da so lahko ljudje morebiti kužni že dva dni pred pojavom simptomov.