Glede na lani se je povečal delež prometnih nesreč, ki so posledica alkohola. Foto: Reuters

V primerjavi z letom 2016, ko so bili objavljeni prvi podatki Zdravje v občini, se je delež čezmerno težkih otrok zmanjšal v 60 odstotkih občin. V 40 odstotkih občin se je ta delež sicer povečal, vendar na ravni celotne države opažajo zmanjšanje deleža čezmerno prehranjenih otrok. Delež čezmerno prehranjenih odraslih pa je izrazito višji v vzhodni polovici Slovenije.

Nekoliko se je povečala odzivnost v preventivnem programu Zora. Merili so tudi odzivnost v preventivnem programu Svit, ki je najvišja v občinah Železniki, Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Mirna Peč, Cerkno in Semič.

Zmanjšalo pa se je število okužb s klopnim meningoencefalitisom, največ primerov pa so zaznali v občinah Loški Potok, Vitanje, Bloke, Gorenja vas - Poljane, Kostel, Preddvor, Kobilje in Sodražica.

Skrb vzbujajoča raba alkohola
Kljub temu pa podatki še vedno kažejo skrb vzbujajočo rabo alkohola med prebivalci Slovenije, saj se je povečal delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji in delež bolezni, ki jih lahko pripišejo alkoholu. Občine z največ bolnišničnimi obravnavami zaradi bolezni, povezanih z alkoholom, so Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Jezersko, Dobje, Podlehnik, Škocjan, Idrija in Kobilje.

V primerjavi z letom 2016 opažajo v 72 odstotkih slovenskih občin tudi povečanje bolniške odsotnosti, ki se je v vsej državi v povprečju zvišala s 13,7 dne na 15,3 dne na zaposlenega prebivalca.

Podatki zajemajo tudi umrljivost zaradi samomorov in kažejo, da v zadnjih petih letih v devetih občinah ni bilo smrti zaradi samomora, in sicer v občinah Kobilje, Osilnica, Kungota, Cankova, Dobrovnik, Solčava, Trzin, Velika Polana in Makole.

Na NIJZ-ju so že četrto leto zapored na osnovi različnih podatkovnih virov za vsako slovensko občino oblikovane kratke publikacije in interaktivne tematske karte, podatke pa je mogoče primerjati tudi skozi leta.