"Luka in Marko sta dvojčka, ki sta se rodila v šestem mesecu nosečnosti, torej veliko prezgodaj. Ker sta dvojčka, smo lahko primerjali njun razvoj in kmalu smo lahko opazili, da se Luka drugače razvija kot Marko. Drugače se je odzival, ni bilo toliko socialne interakcije, pozneje je začel govoriti, ko pa je govoril, je govoril drugače, besede so bile drugače naglašene, manj jih je bilo. Igral se je sam in pravzaprav se sploh ni znal niti igrati," začenja svojo pripoved Lukova mama Mojca Žerdin. Ko je bil deček star dve leti in pol, so zdravniki postavili diagnozo. Luka je otrok z avtizmom. "Dolgo nisem sprejela te diagnoze, toda ko srečaš starše, ki govorijo o enakih težavah, ki jih imaš sam in imajo otroke, potrjene avtiste, se ne moreš več slepiti."

Življenje z otrokom z avtizmom je drugačno
"Ko imaš otroka z avtizmom, nikoli ne moreš predvideti, kaj natanko se bo zgodilo, ko greš z njim ven. Luka je, denimo, tekel v krogih naokoli, metal je stvari, vneto je kaj iskal, tudi udaril je koga," pravi Lukov oče Matija Žerdin. "Ko je šel z nami v trgovino, mu je bilo kar naenkrat dovolj, začel je jokati, kričati in morali smo ven. Tudi čakanje v vrsti na sladoled je bilo lahko problem," se spominja Lukova mama. Za otroke z avtizmom so obravnave ključnega pomena, se zavedata Lukova starša, zato sta poiskala strokovno pomoč. Danes je Luka drugačen. Skupaj hodijo na obiske, lahko stojijo v vrsti za sladoled, deček med nakupi v trgovini mami pomaga, ne beži iz trgovine. "Ko starši odkrijejo, da je njihov otrok avtističen, je treba čim prej začeti z njim delati."

Ni se znal igrati
"Luka se je moral naučiti tudi igrati. Najprej sva kocke zlagala v stolp, toda da sem dosegla, da je sprejel tudi druge možnosti zlaganja kock, je kar trajalo. Vsega se je moral naučiti," pripoveduje dečkova mama. Delovna terapevtka pa opozarja na nujnost večjega števila obravnav za otroke z avtizmom. "Enkrat na tri tedne, kot je to trenutno mogoče v zdravstvenem domu, je odločno premalo. Če bi imeli najmanj eno terapijo na teden, bi bil napredek hitro viden." Država bi morala zagotoviti sredstva za obravnave otrok z avtizmom, meni Lukov oče, prav tako bi morali imeti strokovno usposobljene terapevte. "Več ko bomo z otroki z avtizmom delali, hitreje ko bomo začeli vlagati vanje, bolj bodo samostojni. In ne bodo pristali v enem od zavodov," je prepričana Mojca Žerdin.

Ne bo matematik ...
Matija Žerdin pojasnjuje, da sina učijo predvsem opravil, zaradi katerih bo samostojnejši: "Nekako smo se že navadili na to, da ne bo uspešen matematik. Pomembno pa je, da bo znal obleči hlače, da bo znal sam na stranišče, da si bo znal sam umiti zobe." Luka redno obiskuje terapije pri delovni terapevtki Tamari Černek: "Pri terapiji izhajamo iz vsakega otroka posebej, za vsakega posebej pripravimo individualni načrt. Postavimo si cilje na področjih, na katerih ima otrok največje primanjkljaje, in začnemo delati."

Vesna Pfeiffer, www.rtvslo.si/dostopno