V Sloveniji za rakom na leto zboli 14 tisoč ljudi, na pojav raka lahko vplivajo genetika, okolje, tudi poklic. Foto: BoBo

Tako še vedno velja seznam poklicnih bolezni iz leta 2003, na leto je priznanih okoli 30 poklicnih bolezni. Za primerjavo: leta 1990 jih je bilo okoli 800.

Poklicna bolezen je tista, ki je nastala zaradi specifičnih razmer na določenem delovnem mestu in je na seznamu poklicnih bolezni. Za priznanje poklicne bolezni morata biti izpolnjena oba pogoja. Na seznamu poklicnih bolezni, ki je star že 15 let, je 67 bolezni. Izvedensko mnenje o tem, ali gre za poklicno bolezen ali ne, izda Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Na leto jih potrdi okoli 30, lani denimo 26. "Največ je bilo kožnih bolezni, zatem bolezni dihal, nato pa so bile tu bolezni mišično-skeletnega sistema," pravi Dean Premik z ZPIZ-a. A bolezni je po mnenju strokovnjakov veliko več. Na Švedskem so jih na primer leta 2015 dokazali več kot 12 tisoč.

V čakanju novega pravilnika
Stroka že vrsto let opozarja, da v Sloveniji potrebujemo nov pravilnik o poklicnih boleznih, v katerem bi moral biti na novo določen predvsem postopek za verifikacijo teh bolezni. "Mi menimo, da seznam niti ni takšen problem, kot je problem postopek pri ugotavljanju oziroma verifikaciji poklicnih bolezni. Govorimo o delodajalcu in govorimo o plačniku te verifikacije. In to se nam zdi bistven problem," meni Dean Premik, specialistka medicine dela, prometa in športa. Irena Manfredo pa dodaja, da bi "pri nas pričakovala od 500 do 900 poklicnih bolezni letno, jih je pa tam do 30". Delodajalci morajo kandidate za delo pred nastopom dela poslati na pregled na medicino dela, izdelano morajo imeti tudi izjavo o varnosti z oceno tveganja in na podlagi te ocene delavce pošiljati tudi na preventivne preglede. A tu se pogosto zaplete, pravi Slavko Krištofeljc z Inšpektorata za delo. "V zvezi z zagotavljanjem zdravja je najpogostejša kršitev prav zagotavljanje preventivnih zdravstvenih pregledov." Kršitve so najpogostejše v podjetjih z manjšim številom zaposlenih, prednjačijo pa družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kovinskih izdelkov, gradbeništvom in trgovino. "Medicina dela ima v zdajšnji situaciji zavezane roke. Ker nismo znotraj sistema zdravstvenega zavarovanja, lahko damo samo predlog osebnemu zdravniku, da ta izpelje postopek dokazovanja, in tukaj se stvar za medicino dela konča," pravi Manfredova.

Delodajalci ne morejo sami prevzeti odgovornosti
Osnutek novega pravilnika o poklicnih boleznih naj bi bolje urejal verifikacijo pa tudi kritje stroškov, povezanih s poklicnimi boleznimi. A delodajalci vztrajajo, da ne morejo sami prevzeti vse odgovornosti, poleg tega že zdaj vsak mesec vplačujejo za poklicne bolezni in nezgode pri delu. "Bom dal primer varjenja: delavec dopoldne vari v podjetju, popoldne fuša. Kdo je odgovoren za poklicno bolezen? S tem, da delodajalec poskrbi za vse varnostne ukrepe, delavec pa doma ne,« pravi Igor Antauer iz Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov. "Če nimaš dokumentacije, ki bi zelo jasno pokazala, kaj je povezano z delovnim mestom in kaj ni, potem nastane dvom. Zdi pa se mi neprimerno, da bi delodajalec plačeval škodo za nekaj, kar ni v njegovi domeni," dodaja Antauer. Ob različnih interesih je pred ministrstvom za zdravje težka naloga, v katero pa bo moralo čim prej zagristi. Dokler ne dobimo novega pravilnika, ostaja zares urejeno le področje poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Postopek verifikacije za te bolezni je določen v Zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom, Komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom je lani obravnavala 37 zahtevkov za izplačilo odškodnine iz naslova poklicne bolezni zaradi azbesta oziroma zahtevkov za priznanje invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, največ zahtevkov je prišlo iz Goriške. Pozitivno so odločili v 26 primerih, kar je državo stalo dobrih 333 tisoč evrov.

Poklicni rak
Posebno poglavje med poklicnimi boleznimi so rakava obolenja. Po podatkih Mednarodne organizacije za delo zaradi tako imenovanega poklicnega raka na leto umre več kot 100 tisoč prebivalcev Evropske unije. V Sloveniji za rakom na leto zboli 14 tisoč ljudi, vsaj enkrat v življenju je bil rak diagnosticiran več kot 100 tisoč osebam. Na pojav raka vplivajo različni dejavniki, genetika, okolje, poklic, lahko gre za nesrečno naključje. "Izločiti deleže samo zaradi poklica je praktično nemogoče. Na podlagi raziskav, ki so bile opravljene v tujini, pa nekako ocenjujemo, da od štiri do osem odstotkov vseh rakov lahko pripišemo poklicni izpostavljenosti. Na slovenski ravni bi to pomenilo približno od 500 do 1000 primerov letno," pravi dr. Vesna Zadnik z Onkološkega inštituta Ljubljana. Trenutno v praksi država priznava le pljučnega raka, ki nastane zaradi izpostavljenosti azbestu, torej dokazano rakotvorne snovi. Lani je bilo takih primerov devet. Številna druga rakava obolenja Mednarodna agencija za raziskovanje raka uvršča v drugo skupino. Kot pravi Zadnikova, je "izmenično nočno delo je eden od teh dejavnikov, ki ga je že ocenila ta Mednarodna agencija za raziskovanje raka in razvrstila ga je v skupino 2A. Se pravi med snovi, ki so morda, ne pa še povsem dokazano povezane z rakom". Irena Manfredo pa dodaja, da je ena od teh bolezni, "ki me tudi osebno zelo prizadeva, gotovo rak dojke pri nočnem delu. Narejeno je bilo ogromno študij na primeru medicinskih sester in stevardes v ZDA. Pri medicinskih sestrah je bila ta povezava z nočnim delom jasna."

Novodobne, z delom povezane bolezni, so pri nas zanemarjene, je odločna medicinska stroka. Narašča število poklicnih ali z delom povezanih kožnih bolezni in dihal. Vedno več je tudi ljudi, ki imajo sindrom karpalnega kanala. Šivilje, sobarice in tudi tisti, ki veliko sedijo pred računalnikom, imajo lahko zaradi nenehnih ponavljajočih se gibov velike težave s hrbtenico in rokami. Marsikdo z obiskom pri zdravniku odlaša, boji se namreč, da bi izgubil službo. Kateri poklici so tvegani? Kako psihične obremenitve na delovnem mestu vplivajo na naše zdravje? Kdo je glavni krivec, da prihaja do poklicnih bolezni?