Čeprav je še marca kazalo, da bo luknja v zdravstveni blagajni kljub porabi rezerv terjala zadolževanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so se aprila prilivi vendarle povečali. Informacije o finančnem stanju zdravstvene blagajne, ki jih je sredi marca posredovalo vodstvo ZZZS-ja, so kazale na črn scenarij.

Letošnje leto bi lahko končali z dobrimi 50 milijoni evri primanjkljaja, ob tem da bi porabili vse finančne rezerve zavoda. V prvih treh mesecih letošnjega leta so namreč imeli predvsem občuten upad prihodkov iz prispevkov za zdravstveno zavarovanje in grozečega zadolževanja ne bi preprečili niti s strogimi varčevalnimi ukrepi.

Zavodu se še ni bilo treba zadolžiti
Nameravali so znižati cene bolnišnicam za 25 milijonov evrov, skrajšati ležalne dobe, skrčiti tercialne programe in zmanjšati plačilo dežurstev za 33 odstotkov, vendar so ukrepe odločno zavrnili direktorji bolnišnic.

A najnovejše ocene, ki vključujejo že tudi podatke za april, so za stanje v zdravstveni blagajni le ugodnejše. Čeprav so kratkoročno zadolževanje predvidevali že sredi aprila, so se prvič po nekaj mesecih prihodki povečali, primanjkljaj se je razpolovil in zavodu se še ni bilo treba zadolževati.

V SDS-u zahtevali izredno sejo odbora
Upanje, da se bo takšno pozitivno gibanje nadaljevalo tudi v prihodnje, je še prehitro, saj razmere na področju gospodarstva, brezposelnosti in izplačevanja plač niso rožnate.

Kljub temu je minister za zdravje Dorjan Marušič na izredni seji parlamentarnega odbora, ki jo je zaradi stanja v zdravstveni blagajni zahteval SDS, zagotovil, da bo zdravstveni sistem v letošnjem letu deloval stabilno. Izpostavil je nekatere ukrepe, ki jih bo treba nujno uvesti: preusmeritev manj zahtevnih bolnikov iz bolnišnic na cenejšo specialistično ambulantno raven in ureditev čakalnih dob.

"Panika je bila odveč"
Tudi na ZZZS-ju so "skoraj prepričani", da jim bo v letošnjem letu uspelo. Kljub temu pa se prvi mož zavoda Samo Fakin boji, da bodo vsi ukrepi za zajezitev rdečih številk prepočasni in da jim bo zmanjkalo časa. Da so v zdravstvo še rezerve, pa je prepričana predsednica upravnega odbora ZZZS-ja Tatjana Čerin, ki pa je ob tem tudi kritična do deleža, ki ga posamezne kategorije zaposlenih prispevajo v blagajno.

Poslanci so bili zadovoljni s predstavljenimi podatki in Andreja Črnak Meglič (SD) je ugotovila, da so bili razlogi za paniko odveč. France Cukjati (SDS) pa je opozoril, da se bo z vprašanjem košarice zdravstvenih pravic treba spopasti, saj že zdaj nekatere storitve - na primer zobozdravstvene - vsem zavarovancem niso dostopne.

UKC z izgubo, ker sprejmejo preveč bolnikov
O vzdržnosti zdravstvenega sistema in težavah s financiranjem so govorili tudi na ljubljanskem kliničnem centru. Vodstvo je ministru za zdravje Dorjanu Marušiču predstavilo podatke, da je v klinični center poslanih več bolnikov, kot pa je nakazanih sredstev zanje, kar prispeva k dvomilijonski izgubi UKC-ja. Poleg tega se po besedah genralnega direktorja bolnišnice Simona Vrhunca zaradi tega zmanjšuje dostopnost hospitalizacije za prebivalce ljubljanske regije.

Marušič pa je po srečanju povedal, da mu je vodstvo UKC-ja obljubilo sodelovanje pri reorganizaciji dela, vključno z morebitnim združevanjem na nekaterih področjih. Prav tako so po besedah ministra izrazili pripravljenost za za sodelovanje pri vprašanju, kako bi v sistem financiranja vpeljali zelo pregledno sledenje denarja bolniku.

Posebna strokovna skupina že pripravlja načrt prenove modela financiranja, ki vključuje prenovo modela plačevanja po skupinah primerljivih primerov, predlog plačila terciara in specialistične ambulantne dejavnosti.