Po mnenju Ženskega lobija Slovenije bi bilo treba predpisati standarde strokovnosti za opravljanje storitev dolgotrajne oskrbe in zmanjšati delovne obremenitve ter izboljšati plačilo za tovrstna dela. Foto: MMC RTV SLO
Po mnenju Ženskega lobija Slovenije bi bilo treba predpisati standarde strokovnosti za opravljanje storitev dolgotrajne oskrbe in zmanjšati delovne obremenitve ter izboljšati plačilo za tovrstna dela. Foto: MMC RTV SLO

Dolgotrajna oskrba je niz storitev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo telesnih in kognitivnih sposobnosti in so posledično v daljšem časovnem obdobju odvisni od pomoči pri izvajanju osnovnih oziroma podpornih dnevnih opravil. V prihodnosti bo predstavljala vedno večji izziv, saj se populacija stara.

Ministrstvo za zdravje

lobi Slovenije bo v času predvolilne kampanje vse stranke pozval, naj predlagajo izhodišča za zakon o dolgotrajni oskrbi. Od njih tudi pričakujejo zavezo, da bo zakon sprejet že prihodnje leto.

V Sloveniji zakona o dolgotrajni oskrbi še nimamo, čeprav lahko zaradi staranja prebivalstva pričakujemo vedno večjo potrebo po tovrstnih storitvah. Pripravljeni predlog zakona po mnenju predsednice ŽLS Violete Neubauer ni dobro izhodišče za ureditev stanja, saj ne ureja ključnih vprašanj. A učinkovite načine dolgotrajne oskrbe, ki odgovarjajo na vse bistvene življenjske okoliščine in potrebe uporabnikov, bi morali najti zelo hitro. Pri tem pa je pomembno, da imajo uporabniki izbiro in vpliv na storitve ter do njih dostopajo v profesionalnih, na javnem financiranju zasnovanih institucijah ali pri drugih iz javnih sredstev plačanih izvajalcih.

ŽLS želi z ustanovitvijo koalicije za dolgotrajno oskrbo spodbuditi družbeno soglasje o tem, kako urediti to področje in hkrati opozarja, da so tako uporabnice oskrbe kot njene izvajalke večinoma ženske.

Vesna Leskošek z ljubljanske fakultete za socialno delo je poudarja, da zakon o dolgotrajni oskrbi ne zadeva le starejših, ampak tudi ljudi s težavami v duševnem razvoju in ljudi z različnimi vrstami ovir. Zakon pa bi po njenem moral reševati tri ključne probleme: hudo revščino velikega števila ostarelih, prenašanje revščine iz generacije v generacijo z obveznostmi, ki so naložene otrokom osrbovancev, in podplačanost in preobremenjenost tistih, ki nudijo storitve.

Majda Hrženjak iz Mirovnega inštituta za Slovenijo skandinavski model, po katerem država zagotavlja velik delež storitev in prevzema večji del stroškov. Nov zakon bi po njenem moral izhajati iz opredelitve, da je oskrba univerzalna pravica in storitev javne službe, ki si jo Slovenci zagotavljamo s solidarno zasnovanim zavarovanjem.

Dolgotrajna oskrba je niz storitev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo telesnih in kognitivnih sposobnosti in so posledično v daljšem časovnem obdobju odvisni od pomoči pri izvajanju osnovnih oziroma podpornih dnevnih opravil. V prihodnosti bo predstavljala vedno večji izziv, saj se populacija stara.

Ministrstvo za zdravje