Ob vrenju mošta se sprošča ogljikov dioksid, ki je gostejši od zraka in se zato zadržuje nizko pri tleh. Foto: BoBo
Ob vrenju mošta se sprošča ogljikov dioksid, ki je gostejši od zraka in se zato zadržuje nizko pri tleh. Foto: BoBo

Vinogradniki naj bodo v času trgatev in vrenja mošta pri svojem delu še posebej previdni in naj se ne zadržujejo v neprezračenih prostorih, opozarja policija. Pri vrenju mošta nastaja večja količina ogljikovega dioksida, ki zmanjša koncentracijo kisika v zraku, zato je takrat zadrževanje v neprezračenih vinskih kleteh lahko smrtno nevarno, še pravijo na policiji in svetujejo, da prostore, v katerih uporabljate grelna telesa za kuhanje sokov, še posebej pozorno in večkrat na dan zračite. Predvsem pa, še pravijo na policiji, tega opravila nikoli ne izvajajte sami.

Nasvet: prižgite svečo
Povišano koncentracijo ogljikovega dioksida lahko sicer kadar koli preverite s preprostim testom - v prostor namestite gorečo svečo, če ta hitro ugasne, prostor takoj zapustite in ga dobro prezračite.

Ob normalnih pogojih je ogljikov dioksid plin brez barve in brez vonja, ki nastaja pri popolnem izgorevanju ob zadostnem dotoku kisika, pri celičnem dihanju in alkoholnem vrenju. Je rahlo kislega okusa, ki nastane zaradi raztapljanja ogljikovega dioksida v sluznici. Pri vdihavanju plina ni mogoče začutiti, zato lahko človek omedli, preden sploh spozna nevarnost. Ker je ogljikov dioksid gostejši od zraka, se zadržuje nizko, v kletnih prostorih.

Če kurite, pazite na CO
Nevaren je tudi ogljikov monoksid (CO), ki nastaja pri nepopolnem gorenju organskih snovi, torej snovi, ki vsebujejo ogljik - bencin, zemeljski plin, kurilno olje, propan, premog, drva itd. Nastaja v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, ki se uporabljajo za kuhanje in ogrevanje prostorov, kadar za gorenje ni dovolj kisika.

Ogljikov monoksid je izjemno strupen plin, ki je še posebej nevaren zato, ker ga človek s svojimi čutili ne zazna niti pri zelo visokih koncentracijah. Je brez vonja, barve in okusa. Že zelo majhna količina ogljikovega oksida v zraku je lahko smrtno nevarna. V blažjih oblikah zastrupitve se človek le slabše počuti, ima glavobol, toži zaradi utrujenosti in nemoči. V hujših primerih pa se pojavljajo bruhanje, motnje vida, slabša koncentracija, težave s spominom, motnje zavesti (celo koma) in srčnega ritma ter težave z dihanjem.