Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so delodajalci doslej prijavili skoraj 9000 poškodb na delu zaradi covida-19, večinoma iz zdravstva, DSO-jev, pa iz javne uprave, obrambe, šolstva, manj iz drugih dejavnosti, in to samo okužbe, ne pa tudi obolele. Medicinska stroka že ves čas poziva ministrstvo za zdravje, naj prizna covid kot poklicno bolezen, pri čemer naj odloči, kaj bo priznalo, pravi predstojnica Inštituta za medicino delo, Metoda Dodič Fikfak. "Ali bo to podobno kot pri sarsu samo pljučnica in zapleti ali bo tudi nahod in bolečine v grlu ter razmeroma nenevaren kašelj," našteje.

S tem bi bili priznani tudi dolgi covid in njegove posledice. Da se uvrsti covid kot poklicna bolezen, podpira tudi NIJZ, kar bi olajšalo dokazovanje okužbe na delovnem mestu ob odškodninskih postopkih na sodišču. Prav tako bi morali določiti sektorje, v katerih se covid priznava kot poklicna bolezen. "Nemčija ima v zdravstvu priznan covid kot poklicno bolezen, če je dokazan stik. Lahko tudi v drugih poklicih, kot so vojska, policija, trgovina, a je tedaj potrebnega več dokazovanja," doda Metoda Dodič Fikfak.

Slovenija sicer nima veljavnega postopka priznavanja poklicne bolezni nasploh razen azbestoze. Ker to že desetletja povzroča številne škodljive posledice, je Zveza svobodnih sindikatov Slovenijo prijavila Mednarodni organizaciji za delo.

Ureditev prijavljanja poklicnih bolezni namreč določa Konvencija o varstvu pri delu, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2013. "Ta konvencija zahteva, da mora država določiti uporaben predpis za določitev in uporabo postopka za prijavljanje poklicnih bolezni. Tega Slovenija nima in je kršilka," izpostavlja Lučka Böhm z ZSSS-ja. Postopek bo ILO začel marca. V zvezi svobodnih sindikatov pa so prav tako prepričani, da mora biti covid-19 poklicna bolezen.