Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Tržiču je danes tradicionalna Šuštarska nedelja. Ta ohranja živ spomin na tržiško obrtno dediščino, tako pa so na stojnicah raznoliki izdelki. V središču Ribnice medtem poteka Ribniški sejem, ki je namenjen tudi prikazu suhe robe in lončarstva.
V dolini pod Kaninom v Italiji so v Muzeju rezijanskih ljudi na Solbici pred kratkim odprli razstavo, posvečeno mizarstvu, obrti, ki je še na začetku 20. stoletja dajala zaslužek marsikateremu domačinu.
Na družinski kmetiji v Zgornji Kungoti od leta 2020 izdelujejo okolju prijazne naravne slamice. Zamisel zanje je v nemški reviji za podeželje dobila gospodarica Alenka. S pomočjo družine in prijateljic je lani ročno izdelala že več kot 80 tisoč slamic.
Verjetno najstarejši slovenski, zagotovo pa najstarejši jeseniški frizer Janez Novak s Koroške Bele, je svojemu poklicu zvest že 75 let, ki pri devetdesetih letih še vedno spretno vihti frizerske škarje.
V Piranu je bil v soboto osrednji del letošnjega Solinarskega praznika ob prazniku svetega Jurija, zavetnika mesta. Številna društva skozi dogodke predstavljajo več kot 700-letno tradicijo piranskega solinarstva.
V Mestnem muzeju Ljubljana se odpira razstava Od korzeta do žaketa o oblačilnem videzu Ljubljančanov v obdobju 1850–1950. Na ogled bo izbor iz obsežne tekstilne zbirke muzeja, ki z več vsebinskimi sklopi predstavi sporočilno vrednost oblačil.
Herman Rajsar je prvo remenko izdelal davnega leta 1954, od takrat je v Motovilcih na Goričkem to postala vaška tradicija, ki jo nadaljujejo še danes. Drobno in natančno delo praskanja podob je seveda zamudno.
"Kako se je podeželski kurent udomačil v mestu in karnevalskih sprevodih, kdo vse je danes kurent, čeprav nekoč ni smel biti?" sta dve izmed vprašanj, na katera poskuša odgovoriti nov dokumentarni film TV Slovenija, naslovljen Tipično slovensko: Kurent.
Ljubitelji smučanja po starem so se v soboto zbrali na prvi vseslovenski tekmi v letošnji sezoni, ki so jo organizirali Podmeninski gadje v Bočni. Tekmovanja se je udeležilo 40 tekmovalcev iz slovenskih društev starodobnih smučarjev.
Ob 140. obletnici rojstva znamenitega slovenskega umetnika smo obiskali njegov rojstni kraj Selšček nad Cerknico, ki v Gasparijev spomin še prav posebej oživi za božič.
Mineva 60 let od prvega pristanka in vzleta potniškega letala na letališču Brnik – letalo Douglas DC 6B je namreč na takrat novozgrajenem letališču pristalo dan pred božičem leta 1963, potniški promet pa je na letališču stekel dobra dva tedna pozneje.
K prazničnim navadam sodi tudi pošiljanje voščilnic. Z njimi smo še pred leti decembra zasipali poštarje, danes pa jih pogosteje pošljemo kar po elektronski pošti ali telefonu. Razstavo voščilnic si lahko te dni ogledate v Galeriji Atrij v Tržiču.
Ena izmed rokodelskih spretnosti, ki sodi v čas mrzlih, pa tudi prazničnih dni, je pletenje košar. Koloman Gomboc iz Polane pri Murski Soboti je mojster, ki to še vedno počne in s tem ohranja to rokodelsko tradicijo.
Morda se zdi, da obtežilnikov za papir ni posebej težko izdelati, v resnici pa zahteva postopek od steklarjev precej spretnosti in izkušenj. Pri zbiralcih priljubljene predmete predstavljajo na razstavi v Pokrajinskem muzeju Celje.
Prvi od decembrskih dobrih mož je v spremstvu angelov in parkeljnov otroke že obiskal. V Kapelah v občini Brežice ohranjajo tradicijo miklavževanja na domu, zadnji dve leti pa pripravljajo tudi večje srečanje strašnih in glasnih krampusov.
Denar je imel v zgodovini veliko imen. Uradno so mu rekli dukat, goldinar, krajcar in tolar, na podlagi barve pa žuti, zlati, rumeni, zlataki, beliči in rumenjaki. Vlogi denarja v slovenskem ljudskem izročilu je posvečena nova razstava v Mali galeriji BS.
Nekoč so bile v pokrajini ob Muri preproste, cimprane hiše, pokrite s slamo. Danes mojstrov, ki bi obvladali slamokrovstvo, skoraj ni več.
Starodobnik je vozilo, starejše od 30 let. A ta osnovna opredelitev še zdaleč ne opiše dela, denarja in ljubezni, vložene vanj – pa naj bo to avto, motor ali celo traktor.
V središču Murske Sobote so odprli ulično razstavo, ki spominja na zlato dobo motociklizma v pomurskem središču. Od konca 40. let do leta 1971 so namreč tam potekale cestnohitrostne ulične dirke, ki so navduševale staro in mlado.
Mineva 50 let, odkar je prvi renault 4 zapeljal iz proizvodne linije novomeškega IMV, kjer so v skoraj 20 letih proizvodnje izdelali skupno 575.824 jeklenih konjičkov. Obsežna razstava opozarja na bogato tehnično dediščino dolenjske prestolnice.
Neveljaven email naslov
