Dijaki srednje šole v kraju Eger na Madžarskem so morali med pisanjem zaključnega preverjanja na mizo odložiti svoje prenosne telefone. Če bi uporabljali aplikacijo za sledenje stikom, bi telefoni med seboj izvedli digitalni
Dijaki srednje šole v kraju Eger na Madžarskem so morali med pisanjem zaključnega preverjanja na mizo odložiti svoje prenosne telefone. Če bi uporabljali aplikacijo za sledenje stikom, bi telefoni med seboj izvedli digitalni "stisk roke", čeprav so lahko njihovi uporabniki v resnici metre narazen. Foto: EPA

Nemčija, Združeno kraljestvo, Francija, Italija, Španija, Švica in Avstrija so samo nekatere izmed držav, ki so napovedale uporabo mobilne aplikacije za sledenje stikom med ljudmi.

Izvršna podpredsednica Evropske komisije Margrethe Vestager, pristojna za digitalno strategijo, je v ponedeljek poudarila, da lahko ta aplikacija bistveno prispeva k temu, da bo med poletnimi počitnicami vsaj do določene mere mogoče potovati.

V Evropi poteka najmanj 12 projektov razvijanja aplikacije, poroča Euronews. Med vodilnimi na tem področju je Češka, kjer so že razvili aplikacijo eRouska (eMaska), poroča Balkan Insight.

V različnih državah razvijajo različne izvedbe mobilnih aplikacij, vendar vse sledijo stikom na podoben način, za katerega razvijalci trdijo, da ne krši evropske zakonodaje o varovanju osebnih podatkov.

"Stisk roke" med telefoni prek Bluetootha

Evropski državni voditelji ponavljajo, da bo uporaba aplikacij za sledenje stikom prostovoljna – vendar sočasno njihovo uporabo povezujejo s sproščanjem ukrepov in možnostjo potovanj. Foto: Reuters
Evropski državni voditelji ponavljajo, da bo uporaba aplikacij za sledenje stikom prostovoljna – vendar sočasno njihovo uporabo povezujejo s sproščanjem ukrepov in možnostjo potovanj. Foto: Reuters

Aplikacija prek signala Bluetooth poveže prenosne telefone, ki so v nekem določenem času v neposredni bližini. Predvidoma naj bi telefoni izvedli "digitalni stisk roke" glede na priporočila zdravstvenih institucij, torej kadar sta dva uporabnika na razdalji nekaj metrov več kot 10 ali 15 minut.

Aplikacija med povezovanjem prek Bluetootha ustvari anonimno, številčno identifikacijsko številko, ki se izmenjuje z drugimi prenosnimi telefoni, ki uporabljajo aplikacijo.

Če se posameznik pozneje okuži z novim koronavirusom, aplikacija prek identifikacijske številke obvesti vse ljudi, ki so bili z njim v stiku, vendar ne razkrije njegove identitete, niti kje in kdaj je prišlo do srečanja.

Okužbo bodo zaradi preprečevanja možnosti zlorabe in ustvarjanja nepotrebne panike morali potrditi pristojni zdravstveni organi, vendar razvijalci še niso natančno opredelili, kako bodo to storili.

V nasprotju s podobno tehnologijo na Kitajskem evropske aplikacije za sledenje posameznikom uporabljajo izključno tehnologijo Bluetooth, ne pa tudi GPS-a in omrežja Wifi, tako da se podatki o lokaciji ne shranjujejo.

Koritnik: Slovenija pri aplikaciji za sledenje ne bo odstopala od svojih standardov

Belgija prebivalcem ne bo ponudila aplikacije

V Evropi so uporabo mobilnih aplikacij med drugim napovedali Nemčija, Združeno kraljestvo, Francija, Italija, Španija, Švica, Avstrija, Poljska in Severna Makedonija. Belgija, ena izmed pobudnic mobilne aplikacije, je preklicala zagon in sporočila, da bodo stike ob morebitni okužbi še naprej iskali konvencionalno – torej v pogovoru okuženega z zdravnikom, še poroča Euronews.

Nemčija zaradi varnostnih pomislekov odstopa od PEPP-PT

V Evropi se za prevlado borita standarda Pan-European Privacy-Preserving Proximity Tracing (PEPP-PT) in Decentralised Privacy-Preserving Proximity Tracing (DP-3T), na podlagi katerih lahko razvijalci razvijejo aplikacije.

PEPP-PT je bil ambiciozno zastavljen projekt za vseevropsko rešitev, na čelu katerega so bili nemški strokovnjaki z inštitutov Robert Koch in Fraunhofer, vendar se je sredi aprila znašel pod kritikami zaradi "centraliziranega" sistema zbiranja podatkov v osrednji podatkovni bazi.

Znanstveniki: "Centraliziran" sistem bolj ranljiv

Digitalni nadzor koronavirusa: Kje se družijo evropski telefoni?

Tudi več sto vodilnih nemških znanstvenikov je v drugi polovici aprila v odprtem pismu opozorilo, da bi takšen sistem shranjevanja vladam omogočil pridobivanje osebnih podatkov, kar bi lahko vodilo v množični nadzor, piše Deutsche Welle.

Nemčija si je kljub vodilni vlogi pri razvoju PEPP-PT premislila. Nemški zdravstveni minister Jens Spahn in vodja kabineta Angele Merkel Helge Braun sta v skupni izjavi sporočila, da se vlada zavzema za "decentralizirano programsko arhitekturo", pri kateri so podatki shranjeni na posameznih telefonih, namesto v osrednji bazi podatkov.

Poleg Nemčije "decentralizirani" standard DP-3T podpirajo tudi Estonija, Švica in Avstrija, kjer si je aplikacijo StopCorona, ki jo je razvil avstrijski Rdeči križ, namestilo že skoraj pol milijona prebivalcev – zdaj pa jo bodo opremili z novim decentraliziranim standardom. Tudi Španija je nedavno odstopila od PEPP-PT.

Zgodovinsko sodelovanje Appla in Googla

Na odločitev številnih evropskih držav je nemara vplivala tudi odločitev Googla in Appla, da bosta razvila svoj aplikacijski programski vmesnik (angleško application programming interface – API), ki bo omogočal združitev z aplikacijami posameznih držav oziroma zdravstvenih oblasti. Nemoteno delovanje bosta tehnološka velikana omogočila le aplikacijam, pri katerih se bodo podatki shranjevali na telefonih.

Googlov in Applov sistem, ki bo omogočil lažje povezovanje telefonov rivalskih podjetij, ne uporablja podatkov o lokaciji. Naključni identifikatorji telefona se spreminjajo vsakih 15 minut, da bi preprečili sledenje, vsi zbrani podatki pa se obdelujejo v napravi in uporabnikovega telefona ne zapustijo, razen če se ti odločijo za skupno rabo. Vsi zbrani podatki naj bi se ob tem izbrisali po 14 dneh.

Aplikacijski vmesnik bosta Google in Apple – njune operacijske sisteme iOS in Android uporabljajo praktično vsi pametni telefoni – predstavila sredi maja.

Na Applovih telefonih prihaja do motenj delovanja pri aplikacijah, ki niso združljive z njihovim vmesnikom. Foto: Reuters
Na Applovih telefonih prihaja do motenj delovanja pri aplikacijah, ki niso združljive z njihovim vmesnikom. Foto: Reuters

Posodobitev pametnih mobilnikov telefonov
Google in Apple bosta v prihodnjih mesecih posodobila svoje naprave, da uporabnikom aplikacij ne bo več treba niti prenesti, temveč se bodo samo strinjali z uporabo. Apple je sporočil, da bo posodobil najširše števila naprav z operacijskimi sistemi iOS. Več kot tri četrtine iPhonov in iPadov je že na najnovejši različici iOS 13 in bodo prejeli posodobitev. Google je sporočil, da bo z novo funkcijo posodobil storitve Google Play, osrednji del operacijskega sistema Android, tako da bo sistem za sledenje stikov lahko deloval na celotni floti naprav Android (z operacijskim sistemom Android 6.0 ali novejših) in ne samo na zadnjih posodobljenih napravah, navaja tehnološki portal TechCrunch.

Francija pritiska na Apple

V delovanje vseh sledilnih aplikacij, ki niso združljive z API-jem Googla in Appla, medtem prihaja do motenj v delovanju, še posebej na Applovih telefonih. Nekompatibilne aplikacije namreč ne delujejo, če uporabnik uporablja kakšno drugo aplikacijo ali igro, niti kadar je zaslon popolnoma zaklenjen.

"Centralizirani" način zbiranja podatkov medtem zagovarjata Francija in Združeno kraljestvo. Britanski NHSX, enota javnega zdravstvenega sistema za digitalni razvoj, trdi, da bi centraliziran sistem oblastem omogočil boljši vpogled v širjenje okužbe. Testno različico so že začeli preizkušati na otoku Isle of Wight, kjer so potrdili sorazmerno malo okužb, poroča BBC.

Francija že dalj časa razvija svojo aplikacijo StopCovid. Sredi aprila je Pariz pozval Apple, naj razrahljajo pravila zasebnosti, da bi lažje sledili stikom med uporabniki. V Franciji sicer na parlamentarni ravni poteka burna razprava o uporabi "centraliziranega" zbiranja podatkov, pri čemer se pojavlja vprašanje – kaj se bo zgodilo s podatkovno bazo, ko bo epidemije konec?

Postaje podzemnih železnic so eden izmed krajev, kjer bi lahko prihajalo do napačnih zaznav stikov med uporabniki. Foto: Reuters
Postaje podzemnih železnic so eden izmed krajev, kjer bi lahko prihajalo do napačnih zaznav stikov med uporabniki. Foto: Reuters

Problem učinkovitosti: nujno sodelovanje 60 odstotkov

Nemška vlada je v izjavi za javnost poudarila željo, da bi bila "sledilna aplikacija pripravljena zelo kmalu in imela močno podporo javnosti in civilne družbe". Zdravstvena stroka

Razvijalci aplikacij in programske opreme po Evropi so si namreč enotni – za učinkovito delovanje mobilnega sledenje mora aplikacijo uporabljati nekje okoli 60 odstotkov populacije – tem več, tem bolje. Državni voditelji sicer še zmeraj zagotavljajo, da bo uporaba prostovoljna.

Vendar težava nastane že zaradi razmeroma majhnega deleža uporabnika pametnih telefonov. Statistični portal Statista predvideva, da v Nemčiji pametni telefon uporablja okoli 74 milijonov ljudi, kar je slabih 90 odstotkov populacije. Francoska organizacija La Quadrature du Net opozarja, da pametni telefon uporablja le 77 odstotkov Francozov, med ranljivo skupino starostnikov delež pade na 44 odstotkov. Britanski epidemiologi menijo, da morajo o uporabi prepričati okoli 56 odstotkov populacije oziroma kar 80 odstotkov lastnikov pametnih telefonov.

Italijani z aplikacijo za sledenje "tveganim" stikom

LQDN: Mobilna aplikacija neučinkovita zaradi lažnih zaznav

Ostrejši kritiki mobilnih aplikacij za "stisk roke" med telefoni pravijo, da aplikacija enostavno ni učinkovita. Francoska nevladna organizacija za digitalne človekove pravice La Quadrature du Net za MMC navaja nekaj primerov, pri katerih je mogoča nepravilna zaznava stikov med posamezniki.

Problematična so predvsem mestna središča, kjer ljudje živijo tesno skupaj. Če v stanovanjskem bloku vsak večer polnimo svoj telefon na istem mestu ob steni, na drugi strani pa enako počne naš sosed, se bosta telefona povezala, čeprav bo uporabnika fizično ločevala stena, prek katere okužba ni mogoča.

Podobno je pri javnem prevozu, denimo na postaji podzemne železnice, kjer bi se lahko povezali tudi telefoni čakajočih na nasproti strani postaji, čeprav v tem primeru okužba praktično ni mogoča. Podobno je v trgovinah, kjer ljudje čakajo v ločenih vrstah.

Na delovnem mestu so ljudje v pisarnah večkrat ločeni s fizičnimi pregradami, ki preprečujejo širjenje okužbe. Podobno je na okencih na poštah, upravnih enotah, bencinskih črpalkah, kjer opravki lahko vzamejo več kot deset minut "stika" med stranko in zaposlenim.

"Ni je stvari, v katero se ne da vdreti"

V Avstraliji si je aplikacijo CovidSafe v prvih petih dneh od izdaje na svoje telefone naložilo 3,5 milijona ljudi. Foto: Reuters
V Avstraliji si je aplikacijo CovidSafe v prvih petih dneh od izdaje na svoje telefone naložilo 3,5 milijona ljudi. Foto: Reuters

Kritike aplikacij za sledenje stikov poudarjajo tudi druge vidike. Denimo tehnološkega, da neprestano delovanje aplikacije telefonu pobere ogromno energije ali pa da Bluetooth ni ustrezen za merjenje razdalje med ljudmi. Pomisleke zbirata portala Tech Crunch in The Verge.

Ali pa varnostnega, da v kibernetski varnosti velja staro pravilo, da je ni stvari, v katero se ne bi dalo vdreti in je zlorabiti, čeprav je po navedbah Googla in Appla zaradi šifriranja in spreminjanja identifikatorjev zloraba podatkov o stikih med ljudmi skorajda nemogoča. Velja tudi omeniti, da lahko hekerji vdrejo v telefon prek Bluetootha, ki mora biti za delovanje aplikacije ves čas prižgan. Če so podatki o stikih res varni pred vdorom, naše telefoni hranijo tudi številne druge občutljive podatke.

Kitajska kot opomin, kam lahko pelje neprostovoljen nadzor

Opomnik, v kakšne razsežnosti lahko pripelje nadzorovano sledenje stikom, še enkrat prihaja s Kitajske.

Kitajski bančni operater AliPay je razvil sistem, po katerem programska oprema uporabniku telefona, ko je ta vnesel zahtevane osebne podatke, dodeli črtno kodo zelene, rumene ali rdeče barve. Če se posameznik želi gibati na prostem, mora imeti zeleno kodo.

Rumena ali rdeča koda pomeni eno- ali dvotedensko karanteno, med mogočimi razlogi pa je tudi stik z okuženo osebo. New York Times ob tem navaja zgodbe Kitajcev, katerih kode so se spremenile kar med potjo in jim onemogočile dostop do javnih storitev.