Plovilo je zaradi okvare utrpelo večjo izgubo pogonskega goriva. Foto: Reuters
Plovilo je zaradi okvare utrpelo večjo izgubo pogonskega goriva. Foto: Reuters

Modul Peregrine se je uspešno ločil od rakete Vulcan Centaur, vklopil svoje sisteme in vzpostavil stik z Zemljo. "Žal se je pojavila anomalija, ki je preprečila, da bi modul dosegel stabilno usmeritev proti Soncu," je nekaj ur pozneje sporočila družba Astrobotic in dodala, da se je pojavila okvara v pogonskem sistemu.

Čeprav so inženirji našli način, kako vesoljsko plovilo nagniti v pravo smer, je podjetje nato sporočilo, da se je zaradi okvare pogonskega sistema zgodila večja izguba pogonskega goriva, zaradi česar plovilo verjetno ne bo uspelo pristati na Luni.

"Ekipa si prizadeva stabilizirati to izgubo, vendar smo glede na dane razmere prednost dali čim večji pridobitvi znanstvenih podatkov. Trenutno tudi ocenjujemo, kateri alternativni profili misije bi bili v tem trenutku izvedljivi," je še dodalo podjetje.

Raketo Vulcan so razvijali desetletje. Aprila lani je podobna misija spodletela japonskemu podjetju i-Space, ki je kot razlog navedlo napačen izračun višine pristajalnega modula. Na Luni bi moral pristati modul Hakuto-R, a po predvidenem času pristanka z njega niso prejeli nobenih podatkov, zato domnevajo, da se je poškodoval ob pristanku. Na Luni že več let želijo pristati tudi druga zasebna podjetja, med njimi SpaceX. Foto: Reuters
Raketo Vulcan so razvijali desetletje. Aprila lani je podobna misija spodletela japonskemu podjetju i-Space, ki je kot razlog navedlo napačen izračun višine pristajalnega modula. Na Luni bi moral pristati modul Hakuto-R, a po predvidenem času pristanka z njega niso prejeli nobenih podatkov, zato domnevajo, da se je poškodoval ob pristanku. Na Luni že več let želijo pristati tudi druga zasebna podjetja, med njimi SpaceX. Foto: Reuters

Peregrine naj bi po prvotnih načrtih predvidoma dosegel Luno, nato več tednov vzdrževal orbito in se 23. februarja spustil na površje edinega Zemljinega naravnega satelita. Na krovu plovila je nabor znanstvenih instrumentov za raziskovanje sevanja in sestavo površja ter pomoč pri pripravi terena za vrnitev astronavtov na Luno.

Na krovu je tudi manjše vozilo univerze Carnegie Mellon, fizični primerek kriptovalute bitcoin ter upepeljeni ostanki in DNK, vključno z ostanki avtorja televizijske serije Zvezdne steze Gena Roddenberryja, legendarnega avtorja znanstvene fantastike in znanstvenika Arthurja C. Clarka ter psa.

Zgornja stopnja rakete Vulcan, ki bo predvidoma obkrožila Sonce, medtem nosi posmrtne ostanke več pokojnih članov igralske zasedbe serije Zvezdne steze ter vzorce las pokojnih ameriških predsednikov Georgea Washingtona, Dwighta D. Eisenhowerja in Johna F. Kennedyja.

Do zdaj je mehki pristanek na Luni uspel le peščici državnih vesoljskih agencij. Prva je bila leta 1966 Sovjetska zveza, sledile so ji ZDA, ki so še vedno edina država, ki je na Luno poslala tudi ljudi. Kitajska je v zadnjem desetletju trikrat uspešno pristala na Luni, Indija pa je to storila lani v svojem drugem poskusu.

ZDA zdaj uporabljajo tudi zasebna podjetja in vesoljska agencija Nasa je podjetju Astrobotic za izvedbo misije plačala več kot 100 milijonov dolarjev, drugo pogodbeno podjetje, Intuitive Machines iz Houstona, pa želi izstreliti modul februarja in pristati v bližini Luninega južnega pola.

Nadzorovan pristanek na Luni je zahteven podvig, saj je približno polovica vseh poskusov neuspešnih. Ker ni atmosfere, ki bi omogočala uporabo padal, mora vesoljsko plovilo premagati zahrbtni teren, pri čemer za upočasnitev spuščanja uporablja le pogonske motorje.
Zasebne misije Izraela in Japonske ter nedavni poskus ruske vesoljske agencije so se končali neuspešno.

Priprave na nov pristanek človeka na Luni

Pri projektu sodeluje tudi Nasa, ki želi med misijo med drugim raziskati Lunino eksosfero. Poleg tega naj bi raziskali toplotne lastnosti in vsebnost vodika v materialu na Luninem površju ter testirali napredne solarne panele, s katerimi je opremljeno plovilo.

Nasa načrtuje, da bodo v okviru programa Artemis konec letošnjega leta na desetdnevni misiji Artemis 2 okoli Lune krožili trije moški in ena ženska, prihodnje leto pa v okviru misije Artemis 3 načrtuje prvi pristanek astronavtov na Luni po več kot pol stoletja. V posadki naj bi bila prvič tudi ženska in astronavt, ki ni bele polti. Dolgoročni cilj projekta Artemis je vzpostaviti stalno lunarno bazo kot podlago za misije na Mars.

Proti Luni je ponoči poletela raketa Vulcan Centaur