Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona

Med ključna odkritja Svanteja Pääba spada sekvencioniranje celotnega genoma neandertalca, s čimer je osvetlil povezavo med izumrlimi predniki in današnjim človekom. Prav tako je odkril obstoj predtem neznane človeške vrste, ki so jo poimenovali denisovans, in sicer na podlagi 40.000 let starih fragmentov kosti prsta, ki so jo odkrili v Sibiriji. Pripadniki denisovansa so živeli v različnih predelih sveta, so pojasnili v obrazložitvi nagrade.

Poleg tega je s primerjavo genskih zapisov odkril, da je med obema zdaj izumrlima vrstama praljudi obstajala interakcija in da sta obe vrsti predali svoj genski zapis tudi moderni vrsti človeka, homo sapiensu, ko je ta pred približno 70.000 leti prišel iz Afrike. Dokazal je, da se je moderni človek mešal tudi z obema zdaj izumrlima vrstama praljudi.

Med današnjimi ljudmi evropskega in azijskega porekla je tako od enega do štirih odstotkov genoma neandertalskega porekla, pri populacijah na Melaneziji in v drugih delih jugovzhodne Azije pa so imeli posamezniki tudi do šest odstotkov genetskega zapisa denisovancev.
"Ta starodavni pretok genov v ljudi današnjega časa je fiziološko pomemben tudi danes, na primer glede tega, kako imunski sistem reagira na okužbe," piše v obrazložitvi nagrade.

Tako na primer verzija gena EPAS1, ki izvira od denisovancev, pomaga pri življenju na visokih nadmorskih višinah in je prisotna pri današnjih Tibetancih. Neandertalski geni pa krepijo imunski sistem pri različnih tipih infekcij.

Pääbove temeljne raziskave so vzpostavile povsem novo znanstveno disciplino – paleogenetiko. "Z odkritjem genetskih razlik, ki razlikujejo današnje ljudi od izumrlih praljudi, njegove raziskave postavljajo temelj raziskavam, kaj nas dela edinstveno za ljudi," je še zapisal odbor za podelitev nagrade v utemeljitvi.

"Bil je presrečen, brez besed. Vprašal je, ali lahko novico pove ženi, in dejal sem, da lahko. Res je bil vzhičen," je dejal generalni sekretar Nobelovega odbora za fiziologijo ali medicino Thomas Perlmann, ki je švedskemu nagrajencu, ki dela v Leipzigu, povedal veselo novico.

Pääbo je sin prav tako Nobelovega nagrajenca Suneja Bergströma, ki je za svoj prispevek k biokemiji nagrado prejel leta 1982.

Z nagrado za medicino, vsaka nagrada prinaša ček v višini 10 milijonov švedskih kron (900.000 evrov), se tako začenja teden razglasitev Nobelovih nagrad, ki bodo letos minile v znamenju vojne v Ukrajini. V skladu s tradicijo bodo dobitniki najbolj prestižne nagrade za mir razglašeni v petek v Oslu, zmagovalci v drugih kategorijah pa bodo razglašeni v Stockholmu.

Nobelova nagrada je ena najuglednejših nagrad na svetu. Foto: AP
Nobelova nagrada je ena najuglednejših nagrad na svetu. Foto: AP

Lani sta nagrado za medicino prejela David Julius in Ardem Patapoutian za odkritja o receptorjih za temperaturo in dotik.

V torek bo razglasitev dobitnikov nagrade za fiziko, v sredo za kemijo, za književnost v četrtek in v petek še za mir. Dobitniki nagrade za ekonomijo, edine, ki je v svoji oporoki ni zapisal Alfred Nobel osebno, bodo razglašeni v ponedeljek, 10. oktobra.

Rok za nominacije za nagrado za mir se je iztekel 31. januarja, torej še pred rusko invazijo v Ukrajini. Kljub temu pa je lahko svoje nominacije naknadno podal petčlanski norveški posebni odbor, ki je to možnost lahko izkoristil na prvem letošnjem srečanju, to pa je potekalo v dneh po začetku konflikta.

Seznam kandidatov za vse nagrade je skrivnost, znano pa je, da je za nagrado za mir prispelo 343 nominacij.

Kar do štiri odstotke genov si delimo z neandertalci