Slovenski kandidat za komisarja Janez Potočnik odločitev prihodnjega predsednika komisije Barrosa vidi kot izraz medsebojnega spoštovanja institucij.

Potočnik meni, da se imenovanje komisarskih kandidatov ne bo vrnilo na sam začetek, to je na nominacijo držav članic. Na vprašanje, kako lahko Barrosova poteza vpliva na usodo njegove kandidature, pa je Potočnik odgovoril, da je "to stvar, ki je odvisna od predsednika Evropske komisije".

Rop: Potočnik naj ostane kandidat
Poteza predsednika prihodnje Evropske komisije, je v tem trenutku edina primerna in je dobra," je ocenil premier Anton Rop. Rop sicer ocenjuje, da načrtovane spremembe ne bodo posegle v status in resor predlaganega slovenskega komisarja Janeza Potočnika, ker ne vidi nobenega razloga, da bi predlog sestave komisije "poslabševali".

Tudi slovenski zunanji minister Ivo Vajgl meni, da je Jose Barroso sprejel pravo odločitev. Očitno je, da je v EU-ju iskanje konsenza za pomembno odločitev, kot je sestava komisije, resen preizkus sposobnosti najti kompromis.

Janša: Barroso izbral najmanj slabo potezo
Predsednik SDS-a in najverjetnejši mandatar Janez Janša pa je menil, da gre za najmanj slabo potezo, saj dobrih v tem trenutku ni bilo. Janša je še mnenja, da je za EU takšna zamuda slaba, prav tako pa naj bi bilo slabo, da ni nekih formalnih procedur za ukrepanje v takih situacijah.

Slovenski poslanci zadovoljni
Slovenski poslanci Evropskega parlamenta so pozdravili odločitev Joseja Barrosa, da komisije ni predložil na glasovanje. Lojze Peterle (NSi/EPP) in Miha Brejc(SDS/EPP) menita, da je Barroso potegnil pravo potezo, saj je ocenil, da je bolje spremeniti komisijo, kot pa tvegati poraz. Glede morebitne zamenjave Potočnika pa je največ odvisno od tega, kdaj bo imenovana nova slovenska vlada.

Jelko Kacin (LDS/ALDE) je povedal, da je Evropski parlament dokazal, da je njegovo voljo treba spoštovati, Borut Pahor (ZLSD/ PES) pa meni, da je parlament pridobil na avtoriteti.

Članice odločitev sprejele z razumevanjem
Odločitev o preložitvi glasovanja o komisarski ekipi so voditelji držav večinoma sprejeli z razumevanjem. Tako so v svojih odzivih navedli, da gre za modro odločitev oziroma za najbolj optimalno odločitev v tem trenutku. Finski premier Matti Vanhanen je edini izpostavil vprašanje morebitnih rošad v novi komisiji.

Danski premier je Barrosovo potezo označil za dokaj nenavadno in jo opisal kot neke vrste napenjanje mišic parlamenta in nove komisije. Madžarski kandidat Laszlo Kovacs, ki je bil tudi deležen kritik, pa je dejal, da se ga Barrosova odločitev ne tiče.

Vodilo je enakopravnost in človekove pravice
Na predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji so za MMC dejali, da razvoj dogodkov kaže okrepljeno vlogo Evropskega parlamenta. To je pomembno zato, ker Evropski parlament predstavlja voljo državljanov EU-ja.

Evropski parlament in Evropska komisija morata po mnenju delegacije imeti dovolj časa, da rešita trenutna nasprotja glede imenovanja nove komisije. Končna odločitev o sestavi in imenovanju nove komisije mora odločno zagotoviti, da bo spoštovanje ključnih vrednot, kot so človekove pravice in enakost, podpirala komisija v celoti, še menijo pri delegaciji.