Državljani večine tretjih držav potrebujejo za vstop v schengen vizum in potni list. Foto: EPA
Državljani večine tretjih držav potrebujejo za vstop v schengen vizum in potni list. Foto: EPA

Za vizum je po novem mogoče zaprositi šest mesecev pred načrtovanim potovanjem, in ne samo tri mesece prej, kot je veljalo doslej. Prenovljeni so tudi obrazci vizumske vloge, spreminjajo pa se tudi pravila izdajanja vizumov za večkratni vstop in daljšo veljavnost.

Vizumska pristojbina se je s 60 zvišala na 80 evrov, pristojbina za otroke med 6. in 12. letom pa znaša 40 evrov. Otroci do dopolnjenega 6. leta starosti, družinski člani državljana EU-ja, šolarji na ekskurzijah in znanstveniki na raziskavah ter še nekaj drugih izjem so plačila upravičeni.

Višina pristojbine za državljane Armenije, Azerbajdžana in Rusije, ki imajo z Evropsko unijo sklenjen sporazum o vizumskih olajšavah, ostaja 35 evrov.

Državljani 12 držav potrebujejo vizum tudi zgolj za prestopanje med poleti znotraj schengena. Foto: EPA
Državljani 12 držav potrebujejo vizum tudi zgolj za prestopanje med poleti znotraj schengena. Foto: EPA

Vizum omogoča bivanje do 90 dni

Schengenski vizum državljanom tretjih držav omogoča bivanje do 90 dni v schengenskem območju za turistične ali poslovne namene. Izmed držav Evropske unije Romunija, Bolgarija in Hrvaška niso v schengenskem območju, so pa vanj vključene Švica, Norveška in Islandija, ki niso članice EU-ja.

Leta 2018 so izdali skupno 14,2 milijona schengenskih vizumov. Seznam držav, katerih državljani potrebujejo vizum za vstop v območje schengena, lahko preverite tukaj.

Evropski parlament in Svet EU-ja sta spremembe uredbe EU-ja o vizumskem zakoniku iz leta 2009 sprejela junija lani, veljati pa so začele z današnjim dnem.