Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je v izjavi za medije dejal, da so nekaj pred sedmo uro zjutraj tri hrvaške ribiške ladje, ki so jih spremljali hrvaški policijski čolni, vplule v slovensko morje. Slovenska policija je omenjene hrvaške ribiške ladje opozorila, da so v slovenskem morju, da so nezakonito prestopile državno mejo in so v prekršku ter in da bo policija izvedla ustrezne prekrškovne postopke, je v izjavi za medije v Kopru pojasnil Šefic.

Celotno dogajanje je bilo tudi dokumentirano in na podlagi tega bo policija izvedla vse potrebne dejavnosti. Pozneje je v slovensko morje sicer vplula še ena ladja, a po ugotovitvah slovenske strani se je to zgodilo zaradi okvare na enem izmed hrvaških ribiških čolnov. "Pozneje je bilo v slovenskem morju mirno in ta trenutek vse poteka normalno," je dodal državni sekretar.

Šefic je obenem poudaril, da slovenski državni organi nadzirajo celotno slovensko morje in imajo položaj "popolnoma pod nadzorom". Žal pa se še vedno pojavljajo incidenti oz. prekrški. "Mi bomo naredili vse, da bi bilo tega čim manj oziroma da tega ne bi bilo. Če pa bo, bomo pa seveda ukrepali v skladu z zakonodajo in tudi izrekli globe," je dodal.
Vplutje potrdili na Hrvaškem
Načelnik sektorja za mejo na istrski policijski upravi Loris Kozlevac je za hrvaško tiskovno agencijo Hina potrdil, da je hrvaška policija danes okoli 7. ure na morje pospremila tri hrvaške ribiške ladje, da bi ribiči izvlekli ribiške mreže, ki so jih v petek vrgli v morje. "Po prihodu na mesto, kjer so bile mreže, je takoj prišlo plovilo slovenske policije oziroma slovenske ribiške inšpekcije. Po našem opozorilu, da je v hrvaških teritorialnih vodah, je odšlo," je povedal. Hrvaški ribiči so nato izvlekli mreže in se vrnili v matično savudrijsko pristanišče.

Dodal je, da čez dan ni pričakovati podobnih dogodkov, saj so hrvaški ribiči policiji povedali, da danes ne nameravajo več na morje. "S hrvaške strani ni pričakovati nobenega izplutja. Če bo mejno črto kršila slovenska stran, pa bomo še videli," je Kozlevac pojasnil po poročanju Hine.

Izkušnja hrvaškega ribiča
Hrvaški ribič Ecio Kocijančić je za regionalno televizijo N1 povedal, da so danes v Piranskem zalivu lovili ribe do sredine zaliva, pri čemer jih je slovenski policist zgolj opazoval. "Jutro je bilo kot vsako drugo, odšli smo na mejo in vsako ladjo je spremljala policija. Prišel je tudi patruljni čoln iz Slovenije. Slovenski inšpektor je izstopil in gledal. Mi smo opravili svoje delo, nato pa nas je policija pospremila nazaj," je povedal Kocijančić, ki prihaja iz Savudrije.

Povedal je, da je slovenski policist danes prišel prvič, ni pa napisal kazni. Vendar pa po njegovem mnenju ta lahko prispe še naknadno. "Pred štirimi leti sem prejel kazen 1.000 evrov. Nisem je plačal, vendar zaradi tega eno leto nisem šel v Slovenijo," je dodal.

Poudaril je, da ne verjame, da bo slovenska policija zaostrila mejni nadzor. "Če bodo ribe, bomo še vedno delali tam, to je naše. Ne verjamem, da bi se kateri od ribičev umaknil, saj ni razloga za to," je poudaril. "Imam spremstvo, nikdar nisem bil varnejši kot zdaj," je še povedal Kocijančić po poročanju N1.
Novogradec: Zdaj ni sezone
Kot je navedel piranski ribič Zlatko Novogradec, slovenski ribiči te dni večinoma niso na morju, saj ulova ne bi imeli komu prodati, niti ni sezone. Tudi Novogradec je bil o dogajanju v Piranskem zalivu obveščen le prek medijev. Kot je pojasnil za STA, slovenski ribiči sicer niso zahajali čez polovico zaliva, dokler se zadeve ne bi uredile. Po mnenju Novogradca je sicer vse, kar se tam, torej na mejnem območju dogaja, "politika". Mali ribiči pa "se ne igramo politike", saj ribe lovijo za to, da preživijo, je poudaril.
Minilo je pol leta
Arbitražno sodišče je 29. junija - sedem let in pol po podpisu arbitražnega sporazuma med tedanjima premierjema Slovenije in Hrvaške Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor - objavilo odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju. Glede kopenske meje je sodišče sledilo mejam katastrskih občin, ki se ne prekrivajo. A demarkacija na kopnem brez sodelovanja Hrvaške ne bo mogoča.

Na novo pa je sodišče določilo mejo na morju. Presodilo je, da večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo je tudi 2,5 navtične milje širok stik Slovenije z odprtim morjem. Tam je torej meja jasno začrtana in Slovenija že lahko v celoti izvršuje svojo oblast.

Rok za implementacijo te razsodbe je bil šest mesecev, kar se zdaj izteka. Zato Slovenija začenja uresničevanje štirih zakonodajnih svežnjev: zakona o evidentiranju državne meje, o zemljiški knjigi, o morskem ribištvu in interventnega zakona, v skladu z mednarodno zavezujočo arbitražno razsodbo o slovensko-hrvaški meji na kopnem in na morju.

Napetosti verjetno predvsem na morju
Premier Miro Cerar je v sredo dejal, da Slovenija ni in ne bo spodbujala incidentov in enako pričakuje od Hrvaške. "Če bo mejna črta spoštovana, incidentov ni pričakovati," je dejal.

Da se bodo izogibali incidentom, zatrjujejo tudi na Hrvaškem, kjer bi radi vprašanje meje znova reševali dvostransko. Savudrijskim ribičem so sicer hrvaške oblasti svetovale, naj še naprej lovijo do sredinske črte v Piranskem zalivu, in jim obljubile zaščito.

"Ampak prisotnost hrvaških ribiških plovil v zdaj slovenskih vodah ni mednarodno pravno sporna, ker je poseben režim predviden tudi v hrvaški pristopni pogodbi. Zanimivo se mi zdi, če premier ali kateri koli drug uradni organ Hrvaške spodbuja hrvaške ribiče, da ribarijo v tem območju, da s tem pristaja na implementacijo režima, ki pa je pogojen z uveljavitvijo razsodbe," je za Radio Slovenija povedala mednarodna pravnica Vasilka Sancin.

Incidenti podlaga za nadaljnje korake
Če se bodo incidenti in nesodelovanje Zagreba pri uveljavitvi mednarodno zavezujoče razsodbe nadaljevali, bo Slovenija uporabila pravna sredstva, uveljavitev omenjene zakonodaje pa je ključna, če se bo država morala obrniti na mednarodno institucijo. "Z vsako kršitvijo suverenosti Slovenije na njenem teritoriju gre hkrati za kršitev pravnega reda Evropske unije in zato že nekaj časa govorimo, da bi bila ena od možnih poti tudi vložitev tožbe pred Evropskim sodiščem v Luksemburgu," pojasnjuje doktorica Sancin.

Tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez je za Kanal A poudaril, da bo "vsak tovrstni incident osnova za tisto, kar bo Slovenija naredila pred institucijami Evropske unije".
Dodatek za delo v tujini
Sindikat ministrstva za obrambo od države zahteva, naj pripadnike Slovenske vojske v vojaškem objektu Trdinov vrh plača za opravljanje dela v tujini. Glede na arbitražno odločbo je namreč jasno, da je kraj na tujem ozemlju. Ne le to, dodatek sindikat zahteva tudi za nazaj. "Pozivamo k ustreznemu plačilu vseh pripadnikov SV-ja, ki so od leta 1991 opravljali naloge na vojaškem objektu Trdinov vrh, saj - kot ugotavlja arbitražni sporazum - se je objekt ves čas izvajanja nalog pripadnikov SV-ja nahajal na tujem ozemlju," še piše v sporočilu za javnost.