Na skupščini Nove Ljubljanske banke (NLB) so dokončno odpihnili Lahovnikov zakon. Potem ko so na poletni skupščini novi lastniki že zvišali prejemke upravi, so tokrat, kljub nasprotovanju četrtinske lastnice (države), izglasovali sklep, po katerem se sejnine zvišujejo tudi nadzornikom, in sicer na 60.000 evrov bruto na leto.

Po novem bodo tako nadzorniki NLB-ja prejeli za 33.000 oziroma 17.000 evrov bruto več kot lani, s tem da bo predsednik upravičen do dodatka v vrednosti 25 odstotkov, namestnik pa v vrednosti 15 odstotkov. Vsi nadzorniki bodo upravičeni tudi do povračila stroškov prevoza, dnevnic in zavarovanja odgovornosti. Država, ki je v NLB-ju ohranila nadzorni četrtinski delež plus eno delnico, je dvigu sejnin sicer nasprotovala.

Glede na negativni odziv javnosti in izjave nekaterih politikov že ob dvigu plač upravi NLB-ja letos poleti, je bilo to pričakovati, je za Radio Slovenija ocenil ekonomist Črt Kostevc. "In vse, kar je v bistvu državi ostalo, je do neke mere prazen demonstracijski 'ne' dvigu, pri čemer ga ustaviti niso mogli," je komentiral.

Običajno se veliki delničarji v podjetju že pred skupščino uskladijo glede ključnih točk, opozarja Kostevc, in tukaj se niso. "Človek se lahko vpraša zgolj to, ali do dogovora ni prišlo, ker je država po tihem soglašala s tem in se je samo pred javnostjo želela izkazati kot varčen lastnik, ali pa je bilo celo tako slabo, da je država upala, da se ji bo na samem glasovanju kdo pridružil."

Kakor koli, že februarja se izteče mandat dvema nadzornikoma, predsedniku Primožu Karpetu in Laszlu Urbanu, kar pomeni, da se bodo delničarji morali do takrat še enkrat sestati.