Wall Street ima spet razloge za dobro voljo. Vodilni delniški indeksi so že nadoknadili aprilske izgube in krenili proti rekordnim vrednostim. V New Yorku do zgodovinskih vrhov sicer še nekaj malega manjka, a vendarle – Dow Jones se je v petek zvišal že osmič zapored, do rekorda manjka le še 376 točk oziroma manj kot en odstotek. Foto: Reuters
Wall Street ima spet razloge za dobro voljo. Vodilni delniški indeksi so že nadoknadili aprilske izgube in krenili proti rekordnim vrednostim. V New Yorku do zgodovinskih vrhov sicer še nekaj malega manjka, a vendarle – Dow Jones se je v petek zvišal že osmič zapored, do rekorda manjka le še 376 točk oziroma manj kot en odstotek. Foto: Reuters

V 87. letu starosti je umrl Jim Simons, milijarder, matematik in (leta 1978) ustanovitelj finančne družbe Renaissance Technologies. Postavil je temelje novega načina vlaganja, ki ima predvsem s kvantitativnim trgovanjem vse več posnemovalcev. V njegovem podjetju ni bilo ekonomistov ali finančnikov, ampak predvsem matematiki, računalniški strokovnjaki in tudi astronomi. Astronomski so bili tudi donosi hedge sklada Medallion, ki deluje pod okriljem družbe Renaissance Technologies, vanj pa po letu 2005 lahko vlagajo le zaposleni v podjetju. Med letoma 1988 in 2021 je bila letna donosnost sklada v povprečju kar 62-odstotna pred plačilom provizije, sicer pa 37-odstotna. V praksi to pomeni, da je tisti, ki je leta 1988 vložil v ta sklad 100 dolarjev, imel po 33 letih, v katerih je bila torej povprečna letna donosnost 37-odstotna, na računu 3,25 milijona dolarjev, vlagatelj, ki je vsak mesec v ta sklad vložil po 50 dolarjev, pa je po koncu 33-letnega varčevalnega obdobja "pospravil" 62 milijonov dolarjev.

Le eno leto negativnih donosov
Ob takšnih rezultatih se najbrž nihče ni nikoli pritoževal, da je provizija precej višja kot pri preostalih hedge skladih. Medallion namreč zaračunava štiriodstotno upravljavsko provizijo, nato pa še provizijo na dobiček, ki od leta 2002 znaša 44 odstotkov (prej 20 odstotkov). Običajno hedge skladi pobirajo dvoodstotno upravljavsko provizijo, vzamejo pa še 20 odstotkov od doseženega dobička. Najboljše leto za Medallion je bilo 2000, ko je bila donosnost (znotraj tistega leta) 98,5-odstotna z upoštevanjem provizije, edino leto, ko je bil sklad v minusu, pa je bilo leto 1989 (-3,2 odstotka). Velemojstri vlaganja znajo z računalniško pomočjo izkoriščati anomalije borznega trga in z različnimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice, surovine) služiti tako v bikovskem kot medvedjem trendu. Donosi sklada so celo delno negativno korelirani (-0,41) s trgom. Kot rečeno, je sklad zaprt za javnost. Ni tudi znano, kakšne pozicije ima, njegova donosnost pa je vsekakor osupljiva. V daljšem časovnem obdobju vlagatelji v ETF-skladih lahko (na dolgi rok) upajo kvečjemu na okrog 10-odstotno povprečno letno donosnost, v vzajemnih skladih pa zaradi višjih provizij na kakšno odstotno točko ali dve nižjo donosnost.

Inflacijska pričakovanja najvišja po novembru
V šali bi lahko rekli, da so se ekonomisti in finančniki res že tolikokrat zmotili pri svojih napovedih, da je (tako kot to počne Renaissance Technologies) denar očitno bolje zaupati zgolj vrhunskim matematikom, če želiš doseči visoke donose. Svež primer napačnih pričakovanj poznavalcev je Fed in njegova denarna politika. Na začetku leta so bili tržni udeleženci precej soglasni, da bo ameriška centralna banka letos šestkrat znižala obrestno mero (vsakič za 25 bazičnih točk, skupaj torej za 1,5 odstotne točke), prvič v marcu. Zdaj, v mesecu maju, so pričakovanja že popolnoma drugačna: Fed naj bi letos največ dvakrat znižal obresti (prvič v septembru), pa še to je pod velikim vprašajem. Toliko bolj po (v petek objavljeni) sveži anketi univerze v Michiganu, ki kaže, da so enoletna inflacijska pričakovanja med ameriškimi potrošniki v primerjavi s prejšnjim mesecem porasla za 0,3 odstotne točke, na 3,5 odstotka, kar je največ po novembru. Fed bo seveda storil vse, da ohrani verodostojnost (cilja vendar na dvoodstotno inflacijo), zato je ob takšnih inflacijskih pričakovanjih težko verjeti, da se bo kaj kmalu lotil cikla zniževanja obrestnih mer.


PREMIKI V ZADNJEM TEDNU
Dow Jones (New York)

39.512 točk (+2,2 %)

S & P 500 (New York)5.222 točk (+1,8 %)
NASDAQ (New York)16.340 točk (+1,1 %)
STOXX 600 (Evropa)520,7 točke (+3,0 %)
DAX (Frankfurt)18.773 točk (+4,3 %)
Nikkei (Tokio)38.179 točk (-0,4 %)
SBITOP (Ljubljana)1.463 točk (+1,5 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,24 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,50 %
dolarski indeks105,31 (+0,2 %)
EUR/USD1,0769 (+0,01 %)
EUR/CHF

0,9765 (+0,2 %)

bitcoin61.000 USD (-3,8 %)
nafta brent82,7 USD (-0,1 %)
zlato2.359 USD (+2,5 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)3,789 %; 3,818 %

Največja letošnja rast elitnega Dowa Jonesa
Zaradi inflacije se je tudi zaupanje ameriških potrošnikov maja znižalo, in to najmočneje po avgustu 2021. V zadnjem tednu so newyorški delniški indeksi kljub vsemu naraščali, Dow Jones se je v petek ponašal že z osmim zaporednim dnevom rasti, na tedenski ravni pa je bila rast 2,2-odstotna, kar je največ letos. Wall Street je tako hitro nadoknadil aprilske padce, ko je zavladal strah pred Fedovim višanjem obresti, svoje pa je naredilo tudi hudo zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu. Bik, simbol optimizma, je torej spet dobil zalet, pomemben razlog za to so spodbudni četrtletni poslovni rezultati. Več kot 90 odstotkov podjetij v indeksu S & P 500 je že objavilo rezultate, 77 odstotkov jih je preseglo pričakovanja. Pomemben preizkus za delniške trge sledi v tem tednu, ko bo objavljen podatek o ameriški aprilski inflaciji. Analitiki pričakujejo, da bo jedrni indeks CPI, očiščen vplivov cen energentov in hrane, na letni ravni porasel za 3,6 odstotka, kar bi bilo najmanj v dobrih treh letih.

Tečaj delnic Nove Ljubljanske banke se je v petek zvišal šestič zapored in pri 113,50 evra skoraj dosegel rekordno vrednost. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Tečaj delnic Nove Ljubljanske banke se je v petek zvišal šestič zapored in pri 113,50 evra skoraj dosegel rekordno vrednost. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

Kakšen je bil Krkin dobiček v prvem četrtletju?
Evropske borze se ponašajo s še večjo tedensko rastjo kot newyorška. Londonski FTSE100 in frankfurtski DAX sta dosegla rekordne višave. DAX je v petih dneh pridobil 4,289 odstotka, največ po novembru. Osrednji indeks Ljubljanske borze SBITOP je končal pri 1463 točkah, kar pomeni 1,5-odstotno tedensko rast. Najbolj so se podražile delnice NLB-ja, potem ko je banka v sredo objavila spodbudne četrtletne poslovne rezultate (čisti dobiček se je zvišal za 17 odstotkov, na 140 milijonov evrov), v četrtek pa še ambiciozno strategijo do konca 2030, ki predvideva tudi milijardo evrov letnega dobička. NLB-jeve delnice so pridobile 6,6 odstotka in dosegle 113,5 evra, kar je le pol evra manj od rekordnega tečaja 23. februarja. K rasti indeksa SBITOP so svoje prispevale tudi Petrolove delnice, ki so vredne 28,60 evra. Krkine delnice so se malenkost pocenile (tečaj: 126 evrov). Podjetje bo v četrtek objavilo poslovne rezultate prvega četrtletju in sklicalo 30. redno skupščino delničarjev. Predlog dividende je znan že več kot mesec dni – 7,50 evra bruto na delnico, kar je 14 odstotkov več kot lani.