Projekt Severni tok 2 ni več pod vprašajem. Foto: EPA

Predstavniki članic Unije so dosegli dogovor, ki sledi pomislekom Evropske komisije. Z določitvijo strožjih zahtev za plinovod naj bi namreč bolj zadostili varnostnim vprašanjem. Dogovor pa prinaša tudi to, da več milijard evrov vreden projekt ni več vprašljiv. Kompromisni predlog sta oblikovali Nemčija in Francija.

Dogovor bo omogočil začetek pogajanj Evropske komisije z Evropskim parlamentom, s čimer želi Bruselj postaviti skupna pravila za plinovode, ki v EU prihajajo iz tretjih držav.
Reuters navaja vire v EU-ju, po katerih bi predlagane spremembe otežile in podražile izgradnjo plinovoda, a bi vseeno omogočile njegovo nadaljevanje.

Evropska komisija je bila do projekta precej zadržana, zato je predlagala spremembo direktive. Z njo želi zagotoviti, da bo pritok ponudbe zemeljskega plina iz Rusije v Evropo v skladu s pravili evropskega energetskega trga, zlasti na področju pravil konkurence, torej na področjih, kot sta preglednost cen ter ločevanje dejavnosti med dobavitelji in upravljavci infrastrukture.

Komisija želi tudi, da projekt ne postavlja pod vprašaj energetske neodvisnosti EU-ja in zanesljivosti oskrbe s plinom. "To stališče komisije ostaja nespremenjeno," so poudarili v Bruslju.

Članice glede projekta razdeljene

Severni tok 2, ki ga gradi rusko državno energetsko podjetje Gazprom, dopolnjuje Severni tok 1, ki ga upravlja Gazprom. Rusijo in Nemčijo bo nov plinovod neposredno povezal pod Baltskim morjem prek ozemeljskih voda Rusije, Finske, Švedske, Danske in Nemčije. Z njim naj bi podvojili količino plina, ki prek prvega plinovoda pride v Nemčijo, njegova gradnja že poteka. Plin naj bi po njem stekel nekje do konca leta.

Slovenija je na srečanju po neuradnih informacijah zagovarjala stališče, da mora biti gradnja v skladu z evropskim pravnim redom.

EU je glede projekta sicer razdeljen. Vzhodnoevropske, nordijske in baltske države menijo, da bo 1.225 kilometrov dolg plinovod povečal odvisnost EU-ja od Rusije. Na drugi strani pa nekatere države, še posebej Nemčija, poudarjajo gospodarske koristi.

Predsednik odbora lastnikov plinovoda je sicer nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder.