Po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Tiborja Šimonka sprejemajo povabilo premierja Roberta Goloba, ki si želi obuditi socialni dialog, a so nezaupljivi, "saj smo bili v zadnjem letu deležni samo dodatnih obremenitev". Zato pričakuje, da se ustavijo vse namere za sprejetje zakonov, ki pomenijo dodatno obremenitev gospodarstva.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je zatrdil, da kljub vsemu ne bodo pozivali na ulice, ampak želijo z argumenti prepričati oblastnike, da je treba uravnotežiti ukrepe. "Ni nam treba čakati na kakršen koli sestanek z vlado, administrativne nesmisle je treba spremeniti takoj," je povedal.

"Spraševali smo se, kako bi se odzvali na naš obup, in smo se odločili, da bomo na neodgovorne odločitve odgovorili odgovorno. Zato je to novinarska konferenca, in ne stavka," je poudarila tudi Sonja Šmuc v imenu skupine podjetij z notranjim lastništvom. Dodala je, da so namreč sami odgovorni do zaposlenih in "ne moremo ravnati kot vlada, ki nekaj sprejme ali napove, potem pa se to ne zgodi".

Do 15. januarja naj premier po besedah Šimonke organizira srečanje, kot je obljubil na vrhu gospodarstva. "Mi bomo vzporedno sklicali strokovni forum, da bomo lahko vsebinsko pristopili k izdelavi uravnotežene in celovite davčne reforme v korist tako gospodarstva kot celotne družbe."

Mariča Lah iz Trgovinske zbornice Slovenije je dodala, da upa, da se bo vlada zazrla v svoje odločitve. "Menim, da je zelo velika stvar, ko gospodarstvo reče, da se nam, če vlada ne bo držala svojih obljub, vsem zelo slabo piše." Vlada se mora po njenih besedah takrat vprašati, ali je še kompetentna voditi gospodarstvo in preostalo v državi.

"Ekonomsko-socialni svet v Sloveniji ne obstaja, obstaja monolog socialnega sveta. Veseli nas, da je premier napovedal redna srečanja ESS-ja, a delodajalcem in v gospodarstvu štejejo dejanja, in ne le lepe besede," je bil jasen tudi Marjan Trobiš iz Združenja delodajalcev Slovenije. Zatrdil je tudi, da njihov cilj ni obveščanje Evropske komisije in Mednarodne organizacije dela in čakanje na njihovo intervencijo, temveč povrnitev tripartitnega pogovora na enakih temeljih.

Pogoji za vnovično vzpostavitev dialoga

Za vnovična pogajanja gospodarstveniki vladi postavljajo nekaj pogojev.

Poleg proračunskih virov in evropskih sredstev bi po predlogu zakona o obnovi v skladu za obnovo prispevalo tudi gospodarstvo. "Kakršnemu koli dvigovanju dajatev brez predhodnih temeljitih analiz ter jasnih in transparentnih ocen škode ostro nasprotujemo," so zapisali v gospodarskih organizacijah in poslance pozvali, naj vladnega predloga ne podprejo.

Želijo umik dviga davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke v razdobju od 2024 do 2028, saj so prepričani, da bi s tem dodatno oslabili mednarodno konkurenčnost slovenskega izvozno naravnanega gospodarstva.

Po njihovih trditvah je gospodarstvo že vse od nastopa te vlade deležno novih in novih obremenitev, prav tako je "gospodarstvo že moralo plačati tudi dodatne stroške zaradi nepremišljene odločitve o uvedbi dela prostega dne 14. avgusta letos".

"Ustavite namere sprejetja zakonov, ki dodatno obremenjujejo"

Če premier misli resno s pogovori z gospodarstvom glede administrativnih razbremenitev, naj po besedah Šimonke umakne vsaj dvig davka na dohodek gospodarskih družb in uvede obvezen solidarnostni prispevek za popoplavno obnovo, ne sprejme rešitev v interventnem zakonu v zdravstvu, ki obremenjujejo delodajalce, in zamakne začetek veljavnosti zakona o čezmejnem opravljanju storitev do obljubljenega sprejetja drugačne rešitve. "Pričakujemo, da se ustavijo vse namere za sprejetje zakonov, ki pomenijo dodatno obremenitev gospodarstva," je sklenil Šimonka.

Blaž Brodnjak, predsednik NLB-ja in AmChama Slovenije, je izpostavil predvsem odziv tudi tujih vlagateljev, ki jih zaradi hitrih sprememb in številnih napovedi skrbi, kako naj računajo na predvidljivost gospodarskega okolja. Medtem ko države v soseščini zmanjšujejo davčne obremenitve, se v Sloveniji sprejemajo ad hoc ukrepi, ki sledijo enkratnim pojavom, kot je avgustovska ujma, je ugotavljal. Zato se je pridružil pozivu k celoviti davčni reformi, ki bo "naslovila tudi vprašanje, kako se bomo odzivali na morebitne prihodnje ujme".

Temu je pritrdila tudi predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein, saj je kot največje ovire za nemške vlagatelje v Sloveniji naštela stroške delovne sile in samo ekonomsko politiko. "Statistika kaže, da se je gospodarska izmenjava med Nemčijo in Slovenijo zmanjšala. Morda zaradi svetovnih izzivov, a če primerjamo blagovno izmenjavo s Srbijo in Hrvaško, se pokaže, da se je z njima zvišala," je navedla.

Medtem je predsednik državnega sveta Marko Lotrič dejal, da regulativa duši vsakega zaposlenega. Prepričan je, da so nevladne organizacije in sindikati pridobili neprimerljivo moč nasproti gospodarstvu. Ob tem je omenil nov zakon o delovnih razmerjih, ki prinaša zaščito za sindikalne zaupnike, kar po Lotričevih besedah pomeni, da si je "privilegirana skupina pridobila posebne pravice", ki naj jih ne bi imele niti ranljive skupine. "Nobenih dodatnih obremenitev gospodarstva in ljudi več, dokler ne naredimo vizije, kam želimo z davčno reformo. Življenje nam piše romane, nekateri pa vztrajno berejo zabavnike."

Iztok Seljak iz Združenja manager pa je prepričan, da se je v Sloveniji vzpostavil algoritem kontraproduktivnih dejanj. Čeprav so komu kakšne rešitve populistično všečne, vodijo v padec življenjskega standarda. "Premalo verjamemo vase in v lastne sposobnosti, postavljamo si prenizke cilje in zato imamo premajhno dodano vrednost na zaposlenega. Posledica je utapljanje v povprečju in vlečenje vseh, ki izstopajo, nazaj. Ne sprejemajo se nikakršne odločitve ali odgovornost za to. Med sabo ne sodelujemo, ampak delujemo drug proti drugemu."

Proti davku na bilančno vsoto bank

"Za gospodarstvo je ključnega pomena tudi močan bančni sektor. Predlagani davek na bilančno vsoto bank in hranilnic bo negativno vplival na kreditno aktivnost in odpornost bančnega sistema. Ustvarjeni dobiček bank prispeva h kapitalski krepitvi teh, saj v velikem deležu ostaja v bankah in hranilnicah in torej ni izplačan v obliki dividend, s čimer se ohranja sposobnost kreditiranja," so prepričani.

Po podatkih so sicer do konca letošnjega septembra banke v Sloveniji ustvarile 819,1 milijona evrov dobička pred davki, kar je 123,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je bil s 713,7 milijona evrov višji za 120 odstotkov, je pred tedni objavila Banka Slovenije.

"Neposrečeno" spremljanje evidenc delovnega časa

Kot neposrečeno rešitev v gospodarskih organizacijah vidijo tudi evidence delovnega časa, saj naj bi bile nekatere zahteve iz tega zakona neizvedljive tudi za zaposlene.

Več govorcev se je dotaknilo vladnega ukrepa cenitev košarice izdelkov. Mariča Lah (TZS) je prepričana, da te prehranske košarice razen prve nimajo koristi za potrošnike, medtem ko trgovcem in proizvajalcem predstavljajo dodatno breme. "Ključna težava v Sloveniji ni prehranska inflacija, ampak splošna inflacija. Vzroki za inflacijo na svetovnih trgih postopno izzvenevajo, pri nas pa ostaja na razmeroma visoki ravni. Pri nas jo poganjajo rast plač, višje cene storitev in nove obremenitve," je navedla.

Da je bil ta ukrep le medijsko všečen, je dejal tudi Borut Florjančič iz Zadružne zveze Slovenije, pritisk pa da se "prinaša po verigi navzdol in na odstrelu so slovenski kmet in zadruge". Kritičen je bil tudi do "nekritičnega podrejanja slovenskega tradicionalnega trajnostnega kmetijstva okoljskemu aktivizmu".

Medtem je Blaž Cvar opozoril še na eno težavo, ki tare obrtnike in malo gospodarstvo: "S 1. januarjem nas več kot 100.000 obrtnikov in malih podjetnikov čaka za 80 ali več odstotkov višja cena električne energije. To se bo odražalo v končni ceni storitve ali proizvoda."