Wall Street je imel porazen teden. Dow Jones (vreden je 24.388 točk) je padel za 1.150 točk (največ po marcu) in je spet nižje kot na začetku leta. V petek je njegova izguba znašala 558 točk. Ameriško gospodarstvo je novembra ustvarilo 155 tisoč novih delovnih mest, kar je precej manj od napovedi ekonomistov (200 tisoč). Foto: Reuters
Wall Street je imel porazen teden. Dow Jones (vreden je 24.388 točk) je padel za 1.150 točk (največ po marcu) in je spet nižje kot na začetku leta. V petek je njegova izguba znašala 558 točk. Ameriško gospodarstvo je novembra ustvarilo 155 tisoč novih delovnih mest, kar je precej manj od napovedi ekonomistov (200 tisoč). Foto: Reuters
Daimlerjeve delnice so v četrtek padle za šest odstotkov (od 52-tedenskega vrha pa so oddaljene že 40 odstotkov) in pristale tako nizko, kot niso bile že pet let in pol. Tudi sicer je evropski avtomobilski sektor v zadnjem času pod pritiskom, saj se vlagatelji bojijo višjih carin. Foto: Reuters
Kmalu bo minilo eno leto, odkar je bil bitcoin na nekaterih menjalnicah vreden 20 tisoč dolarjev. Letos gre njegova vrednost strmo navzdol, ta teden je padla vse do 3.222 dolarjev. Foto: Reuters
Cene nafte so po dramatičnih padcih (skoraj 30 odstotkov v manj kot dveh mesecih) zadnji teden okrevale in se povzpele za več kot pet odstotkov. Opec je na zasedanju na Dunaju sklenil, da bo v sodelovanju z zavezniki proizvodnjo po 1. januarju oklestil za 1,2 milijona 159-litrskih sodov dnevno. Opec bo načrpal 800 tisoč sodov manj, Rusija in še nekatere proizvajalke pa 400 tisoč manj. Foto: Reuters

Na Wall Streetu je bilo tudi v zadnjem tednu divje! Najbolj je grmelo v torek, saj je Dow Jones strmoglavil za 780 točk oz. za 3,1 odstotka, nato pa so se strasti malce pomirile, saj je pozitivno odmevala novica, da Fed razmišlja o manj agresivnem zaostrovanju denarne politike. Toda v petek je (zaradi zmedenih signalov iz Bele hiše glede trgovinskih pogajanj s Kitajsko) sledil nov sunek navzdol. Dow Jones se je znižal za 558 točk, na udaru so bile predvsem tehnološke delnice. Dow Jones je v celotnem tednu izgubil 4,5 odstotka, podobno tudi širši indeks S&P 500, pri katerem tehnična analiza kaže na tako imenovani smrtni križ: 50-dnevno drseče povprečje je zdrsnilo pod 200-dnevnega, kar napoveduje nove padce.

V ZDA inverzna krivulja donosnosti
Sveži podatki s trga dela – novembra je ameriško gospodarstvo ustvarilo neto le 155 tisoč delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je ostala 3,7-odstotna) so v petek dodatno vplivali na slabše vzdušje. Fed se bo 18. in 19. decembra sestal na še zadnji letošnji seji. Skoraj zagotovo bo sledilo novo zvišanje obrestne mere za četrt odstotne točke (na 2,5 odstotka), tako da bodo spremljevalci dogajanja bolj pozorni na morebitne namige, kolikokrat utegne Fed obresti zvišati naslednje leto. Varen pristan v teh turbulentnih časih ponujajo obveznice. Donosnost desetletne ameriške obveznice je pri 2,82 odstotka dosegla najnižjo raven v zadnjih treh mesecih. Donosnost dveletne obveznice je medtem presegla donosnost petletne, kar je v preteklosti pogosto naznanjalo recesijo.

Delnica NLB-ja od debija pridobila 13 odstotkov
Tudi na evropskih borznih parketih je bilo zadnji teden na trenutke opaziti nekaj panike. Frankfurtski DAX30 je tako v četrtek, ko je udarila novica, da so v Kanadi aretirali hčer ustanovitelja Huaweia, zanihal za 3,5 odstotka navzdol, kar pomeni največji enodnevni padec po brexitu. Njegova vrednost je prvič po letu 2016 zdrsnila pod 11 tisoč točk in je od januarskega zgodovinskega vrha oddaljena že 20 odstotkov. Po borzni definiciji je s tem frankfurtski trg že v medvedjem območju. Na Ljubljanski borzi indeks SBITOP ostaja tik nad vrednostjo z začetka leta. Cena delnice NLB-ja je dosegla 60 evra. Ko je sredi novembra največja slovenska banka začela svojo borzno pot, je bil prvi posel sklenjen pri 53,10 evra.

Dow Jones (ZDA)

24.388 točk

Nasdaq (ZDA)

6.969
DAX30 (Frankfurt)11.257
Nikkei (Tokio)22.351
10-letne am. obvezn.

donos: 2,85 %

10-letne slov. obvezn.donos: 1,09 %
EUR/USD

1,138

EUR/CHF

1,1278

bitcoin

3.400 USD

nafta brent62,00 USD
zlato

1.248 USD

euribor (6-mesečni)–0,246 %

Bitcoin vse do 1.500 dolarjev?
Kriptovalute tonejo vse globlje. Eter je od januarja padel za katastrofalnih 94 odstotkov. Še pred tremi tedni je bila cena nad 200 dolarji, v petek pa le še dobrih 80 dolarjev. Bitcoin je na začetku decembra okreval in se povzpel do 4.300 dolarjev, toda nato je v nekaj dneh izgubil tisoč dolarjev. Pri Bloomergu napovedujejo, da bi lahko cena v tem izrazitem prodajnem trendu strmoglavila vse do 1.500 dolarjev. Nobenih pozitivnih signalov ni, številni vlagatelji so kapitulirali, tržna kapitalizacija vseh kriptovalut je le še dobrih 100 milijard dolarjev. Edina pozitivna izjema je bil v zadnjem tednu bitcoin SV, ki je nastal po "forku" (razdružitvi) bitcoin casha. Bitcoin SV je zdaj že presegel vrednost bitcoin casha.

Tehnologija bo preživela, vsi igralci ne
"Dogajanje na kriptotrgih je podobno ciklom rasti in padcev, ki smo jih vajeni na borznih trgih, s to razliko, da se vse hitreje odvija. Po veliki lanski evforiji letos beležimo izrazit negativen sentiment in lahko bi rekli, da gledamo nekakšno reprizo dot.com dogajanja. Tam nas zgodovina uči, da je tehnologija preživela, ne pa tudi vsi igralci. Samo nekateri so iz tega poka zrasli v pomembne igralce in tako bo tudi v blockchain industriji. Je pa res, da bomo v naslednjem obdobju priča novim projektom in storitvam, ki bodo pripomogli k razširitvi uporabe te tehnologije in takrat bo tudi vrednost sektorja temu sledila," je za MMC povedal Matej Tomažin (ICONOMI).