Optimizem na zahodnih delniških trgih se nadaljuje, Dow Jones je potreboval le štiri mesece, da je prebil novo tisočico, pri čemer je v teh štirih mesecih najbolj, za dobrih 30 odstotkov, poskočil tečaj Applovih delnic. "Trgi spet rastejo, glavni razlog pa je umiritev razmer na relaciji ZDA – Kitajska. Lahko bi rekli, da Trump dela na svoji volilni kampanji, saj smo v zadnjem letu mandata ameriškega predsednika. Na eni strani imamo Trumpa, ki je omilil svojo retoriko do zunanjih partnerjev, na drugi pa centralne banke, ki vse skupaj podpirajo z ohlapno monetarno politiko. Če bo trgovinski dogovor sklenjen, bi lahko trgi zrasli še za kakšnih 10 odstotkov. Če bi dogovor propadel, sem prepričan, da bi se zgodila večja korekcija. Trenutno kaže, da je pot navzgor v celoti odprta," je aktualno dogajanje za MMC komentiral Mihajlo Todurov (Vzajemci skupina).

Bolje zamuditi nekaj rasti kot tvegati visok padec
Da je v petek pri newyorškem Dow Jonesu padla meja 28 tisoč točk (in to kljub podatku, da je ameriška industrijska proizvodnja oktobra drugi mesec zapored nazadovala), gre največ zaslug besedam svetovalca Bele hiše za gospodarska vprašanja Larryja Kudlowa, ki je sporočil, da je vse nared za podpis prve faze trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko. Takšnih novic smo letos že kar vajeni, toda sporazum še vedno ni podpisan, tako da morajo biti vlagatelji previdni. Mihajlo Todurov: "Ne gre brez tveganja, saj se nahajamo na rekordih in tudi vrednotenja so že visoka. Zato je previdnost pri vstopu na trg v tem trenutku še bolj pomembna. Bi rekel, da je bolje zamuditi 10 odstotkov rasti kot tvegati 20- in večodstotni padec."

Inflacija v območju evra na triletnem dnu
Sezona objav rezultatov tretjega četrtletja se počasi izteka. Vse kaže, da bodo dobički ameriških korporacij v povprečju malenkost nazadovali v primerjavi z istim lanskim poletnim obdobjem, in sicer za približno pol odstotka. To je sicer vseeno bolje od napovedi in tudi zato so gibanja delniških indeksov to jesen pozitivna. Na obvezniških trgih je bilo zadnji teden opaziti, kot da so vlagatelji – za razliko od delniških trgov – zaskrbljeni, ali bosta Washington in Peking res sklenila dogovor. Če je bila zahtevana donosnost ameriške desetletne obveznice v torek še 1,92-odstotna, je do četrtka zjutraj zdrsnila na 1,83 odstotka. Francoska desetletna iste ročnosti ima spet negativno zahtevano donosnost, pri nemški pa ta znaša minus 0,33 odstotka, potem ko je bila še pred nekaj dnevi minus 0,22-odstotna, kar je bilo največ v zadnjih treh mesecih in pol. Inflacija v območju evra je medtem še naprej izjemno nizka, oktobra je bila pri 0,7 odstotka na letni ravni najnižja po novembru 2016.

ZDA načrpajo 13 milijonov sodov dnevno
V koraku z delnicami je zadnji teden krenil tudi naftni trg, čeprav je naslednje leto pričakovati presežno ponudbo. Brent se je podražil za 1,7 odstotka. Opec napoveduje, da bo povpraševanje po nafti naslednje leto doseglo povprečno 29,58 milijona sodov dnevno, kar je 1,12 milijona manj kot letos. V ZDA so bile zaloge nafte – podatek je objavljen vsako sredo – spet višje od pričakovanj. Proizvodnja iz skrilavcev se namreč še naprej zvišuje, tako da ZDA zdaj načrpajo že rekordnih 13 milijonov 159-litrskih sodov dnevno. Opec se je na drugi strani z Rusijo dogovoril, da bo z nižjimi proizvodnimi kvotami vplival na višje cene nafte. Trenutni dogovor se bo iztekel marca, verjetno pa ga bo Opec na naslednjem zasedanju (5.-6. december) podaljšal za naslednjih šest mesecev.

Globalni dolg višji še za 7,5 bilijona
Globalni dolg je v prvem letošnjem polletju porasel še za 7,5 bilijona in dosegel rekordnih 250.900 milijard (250,9 bilijona) dolarjev, pri čemer sta za 60 odstotkov rasti krivi ZDA in Kitajska, je sporočil Mednarodni inštitut za finance, ki pričakuje, da bo dolg do konca leta narasel na 255 bilijonov dolarjev. Namesto da bi obdobje okrevanja po finančni krizi države in podjetja izkoristila za strukturne reforme in za znižanje dolžniškega bremena, se je ob rekordno nizkih obrestih zadolževanje še povečalo. Številni ekonomisti ocenjujejo, da je to ena največjih nevarnosti, ki preti svetovnemu finančnemu sistemu. Mednarodni denarni sklad je prejšnji mesec opozoril, da je v največjih gospodarstvih, kot so ZDA, Kitajska, Japonska, Nemčija, Velika Britanija, Italija in Španija, skoraj 40 odstotkom od 19 bilijonov korporativnega dolga v primeru nove recesije grozi nezmožnost plačila (default).