Predlog tretjega protikoronskega zakona je zamišljen kot izhodna strategija po epidemiji novega koronavirusa, vlada pa ga ocenjuje na milijardo evrov. Minister za delo Janez Cigler Kralj je izpistavil, da bo to potrebna podpora prebivalstvu, gospodarstvu in trgu dela za obdobje po 31. maju: "Pripravljeni smo pomagati vsakemu podjetju za vsakega zaposlenega, da bodo lahko prebrodili težje čase."

Kot nosilni ukrep je predlagana shema subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Na voljo bo delodajalcem, ki vsaj desetini zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Država bo subvencionirala od pet do 20 ur tedensko, subvencije pa bodo fiksne in bodo znašale do 448 evrov. Subvencioniranje čakanja na delo bo medtem podaljšano le za gostinstvo in turizem, a le do konca junija.

V pomoč turizmu so predvideni tudi turistični boni, ki jih bodo prejeli vsi prebivalci Slovenije, mladoletni v vrednosti 50 evrov, odrasli pa v vrednosti 200 evrov. Do konca leta jih bo mogoče uporabiti za plačilo prenočitve oz. prenočitve z zajtrkom. "Za pomoč tej panogi smo se odločili, ker gre za gospodarsko panogo, ki je bila zaradi krize močno prizadeta, morala je ustaviti poslovanje in bo pričakovano težje začela ponovno z izvajanjem storitev," je dejal minister.

Sorodna novica DZ: Kompromis glede nevladnikov v zakonu o ohranjanju narave?

Predlog zakona zagotavlja še pomoč prevoznikom, žičničarjem, ukrepe za kmetijstvo, kritje stroška izpadlih storitev izvajalcem socialnovarstvenih storitev pomoči družini na domu in povračilo stroška oskrbnine uporabnikom institucionalnega varstva, ki so bili ob epidemiji premeščeni v domačo oskrbo. Staršem, ki bodo sami poskrbeli za otroke, do konca junija ne bo treba plačati vrtca.

Prav tako se obeta delno kritje izgub v zdravstvu, s ciljem pospešiti naložbe pa podaljšanje omejitev za nevladnike.

Predlog zakona prinaša še nekatere druge ukrepe, med njimi državne pomoči v obliki nepovratnih in povratnih sredstev za podjetja ter različne oblike pomoči gospodarskim subjektom in drugim upravičencem na več področjih, Cigler Kralj je denimo izpostavil izplačilo dodatka za nevarnosti in posebne obremenitve pripadnikom civilne zaščite in drugim sodelujočim pri opravljanju nalog za zajezitev epidemije.

V opoziciji so vladi očitali, da se reševanja težav, ki jih je povzročila epidemija novega koronavirusa, ne loteva na pravi način. "Dosedanji ukrepi vlade so bili neučinkoviti," je dejala Jerca Korče (LMŠ), Miha Kordiš (Levica) pa je dodal, da je bilo iz prvih dveh protikoronskih zakonov do 15. maja izkoriščene zgolj kakšnih 20 odstotkov pomoči.

Soniboj Knežak (SD) je opozoril na kratkotrajnost ukrepov, ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bo namreč po predlogu veljal najdlje do konca tega leta, subvencioniranje čakanja na delo pa se za turizem in gostinstvo podaljšuje za mesec dni. "Glavne težave nas še čakajo," je opozoril.

Opozicijske stranke so na sejo prišle z vrsto dopolnil. V Levici so prepričani, da bi morali pomagati tudi kulturnim delavcem. Do subvencij za čakanje na delu bi zato morali biti upravičeni tudi delodajalci v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih, kot tudi v knjižnicah, arhivih, muzejih in drugih kulturnih dejavnostih.

Turistične bone pozdravljajo v vseh poslanskih skupinah, a številni so opozorili, da si marsikatera družina kljub temu ne bo mogla privoščiti počitnic. Štiričlanska družina bo prejela bone v skupni vrednosti 500 evrov. V LMŠ predlagajo, naj polnoletni prebivalci Slovenije prejmejo bon v višini 400 evrov, v Levici pa bi socialno šibkim ponudili možnost vnovčenja za denar. Vojko Starovič (SAB) je predlagal, naj se omogoči koriščenje bonov tudi v restavracijah in gostilnah, vendar ne za alkoholne pijače.