Spremembe novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin se sicer nanašajo na spremembo posplošene tržne vrednosti ob posebnih okoliščinah, evidentiranje zemljišč za gradnjo stavb, definicijo javnega dobrega in evidentiranje najemnih poslov.

Pri posplošeni tržni vrednosti nepremičnin se je namreč v nekaterih primerih pojavila tudi več kot 50-odstotna razlika v primerjavi z dejansko tržno vrednostjo. Novela zato predvideva, da bo v okviru postopka ugovora posplošeno vrednost za omejeno obdobje mogoče spremeniti ob posebnih okoliščinah (te se v predlogu vrstijo od naravnih nesreč do ekonomskih okoliščin).

Predlog za spremembo vrednosti bo moral podati lastnik in dokazati obstoj posebnih okoliščin, oceno njihovega vpliva na vrednost pa bo lahko izdelal ustrezen strokovnjak. Presojo velikosti vpliva pa bo nato izvedla strokovna komisija, sestavljena iz ocenjevalcev vrednosti in strokovnjakov s področja množičnega vrednotenja nepremičnin.

Več preglednosti pri zazidljivih zemljiščih
Pri evidentiranju zazidljivih zemljišč pa ministrstvo za finance ugotavlja, da obstoječa rešitev ni dovolj učinkovita, zato želi postopek določanja zazidljivih zemljišč narediti bolj javen. Zakonski predlog tako predvideva predhodno javno razgrnitev razvrstitve teh zemljišč, ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa bo lahko tudi opravilo strokovno revizijo in občini naložilo odpravo morebitnih napak.

Za zagotovitev enotne in enakopravne obravnave nepremičnin, ki so javno dobro, bodo pri evidentiranju in vrednotenju nepremičnin kot javno dobro opredeljena le zemljišča in objekti javne infrastrukture.

Novela bo tudi jasneje določila, katere vrste najemnih poslov se morajo evidentirati v evidenci trga nepremičnin. Opredelila bo vrste kupo-prodajnih in najemnih poslov, o katerih je treba poročati, jasneje bo definirala oddajanje na prostem trgu in neprofitne najemnine. Najemodajalec, ki je fizična oseba, bo moral obrazcu priložiti tudi kopijo najemne pogodbe.